Na predvečer 90-letnice zaprasketal taborni ogenj

»V zarji krvavi nebo zažari!« – S tem verzom je Albert Širok, avtor ponarodele pesmi, ki jo poznamo z naslovom Bazovica, sklenil svoj pesemski poklon bazoviškim junakom. Tokrat nebo nad gmajno ni zažarelo ob zori kot tistega 6. septembra 1930 pač pa sinoči, na predvečer 90-letnice ustrelitve štirih bazoviških junakov. Taborniki Rodu modrega vala so kot že vrsto let tudi tokrat priredili taborni ogenj na bazovski gmajni, nedaleč stran od spomenika Bidovcu, Marušiču, Milošu in Valenčiču. Zaradi predpisov za zajezitev širjenja koronavirusa je bilo število udeležencev omejeno.

Še pred tem so prisluhnili predavanju zgodovinarja Štefana Čoka, ki so ga priredili v sodelovanju z Zvezo vojnih invalidov. Tabornicam in tabornikom različnih starosti je zgodovinar predstavil okoliščine, zaradi in v katerih je prišlo do ustrelitve štirih junakov, orisal pa je tudi, zakaj se njihovega žrtvovanja spominjamo še danes, 90 let po njihovi smrti.