Gradec skrival najmanj 2400 let star nebesni disk

Gradec v Repniču je še poln skrivnosti. Utrjena naselbina, ki jo je človek izdelal in uporabljal približno od leta 1800 do četrtega stoletja pred našim štetjem, je za raziskovalce še danes pravi izziv. Pred nedavnim sta astronom tržaškega observatorija zavoda INAF Paolo Molaro in arheolog univerze Ca’ Foscari v Benetkah in sodelavec Mednarodnega centra za teoretično fiziko (ICTP) Abdusa Salama v Miramaru Federico Bernardini tam odkrila dve večji okrogli plošči. Na eni naj bi bil narisan krog, na drugi pa ozvezdja. Morda gre celo za najstarejši poznan zemljevid neba na svetu.

Obe plošči imata 50 centimetrov premera in 30 centimetrov debeline. Na prvi, kot omenjeno, je narisan le krog, ki bi lahko ponazarjal Sonce. Druga plošča pa je raziskovalce postavila pred pravo zagonetko. Bernardini je pred dvema letoma poiskal Molara, ker je posumil, da je na kraškem kamnu narisano ozvezdje Škorpijona. »Najprej sem podvomil, da je to res, saj je spodnji del Škorpijona pri nas videti le na obzorju. A sem pomislil, da je bil v času, ko je človek vklesal zemljevid, verjetno kakih deset do dvanajst stopinj višje. Nebo se je od takrat vendar spremenilo,« je povedal Molaro za medijski center tržaškega observatorija, »tako sem kasneje na kamnu opazil še Orion in Plejade ter Kasiopejo na hrbtni strani kamna«.

Skrbno vklesano

Bernardini in Molaro, ki sta novico objavila v najstarejši astronomski reviji na svetu Astronomische Nachrichten, sta na kamnu opazila 29 znakov, 24 na eni strani in pet na drugi. Zelo verjetno jih je izklesala ena sama oseba s kladivom in dletom s 6 do 7-milimetrsko konico. Ni dvoma, da je nanj udarila človeška roka pred najmanj 2400 leti, ko je nad Repničem še sijala zvezda Sargas (tudi Theta Scorpii), ki se danes nahaja krepko pod obzorjem. Kakšno je bilo takrat videti nebo, je Molaro simuliral z računalniškim programom Stellarium.

Več v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.