Enotno in solidarno za emancipacijo in pravice žensk

V sredo bo minilo natanko osemdeset let, odkar je v Ulici Pindemonte - kjer so v soboto položili venec - padla prva žrtev italijanskega odporništva, Miljčanka Alma Vivoda.

Za svoj boj za ideale svobode, bratstva in demokracije nikoli ni bila odlikovana, še več, karabinjer Antonio Di Lauro je za umor mladenke leta 1958 prejel bronasto medaljo za hrabrost, češ da je tistega usodnega 26. junija 1943 v strelskem obračunu umoril nevarno osebo, ki so ji bile oblasti že več časa za petami. Še nagrado v višini 10.000 lir so takrat razpisali za tistega, ki bi pripomogel k prijetju antifašistke, komunistke in borke za emancipacijo žensk, po kateri sta bili poimenovana tudi partizanska brigada in bataljon, ki je 1. maja 1945 vkorakal v osvobojene Milje.

»Odporništvo se je v Italiji rodilo po 8. septembru 1943. Alma je umrla pred uradnim začetkom odpora. Že od leta 1941 je sodelovala z jugoslovanskimi odporniškimi skupinami in Osvobodilno fronto,« je v soboto pred miljsko občinsko knjižnico razložil Fabio Vallon, tržaški predsednik Vsedržavnega združenja partizanov Italije (VZPI-ANPI) in dodal, da vsak režim pravice najprej omejuje ženskam, nato vsem ostalim. Borčevsko združenje se je Vivode namreč želelo spomniti z debato o vlogi žensk v odporništvu in ženskah, ki se še danes po vsem svetu borijo za enakopravnost ter proti patriarhalnim in teokratskim režimom, ki se nad njimi izživljajo, jih mučijo in pobijajo. Dogodka sta se udeležili tudi delegacija Zveze združenj borcev za vrednote NOB ter Vivodina vnukinja Nebriana Santalesa.

Več v nedeljskem Primorskem dnevniku.