Človek lahko še prepreči najhujše podnebne scenarije

»V zadnjih letih se nismo borili le s pandemijo, pač pa tudi z enormnimi klimatskimi anomalijami,« je povedal dr. Filippo Giorgi, klimatolog, direktor Oddelka vede o Zemlji Mednarodnega centra za teoretično fiziko ICTP in nekdanji član Medvladnega panela za podnebne spremembe IPCC, dobitnika Nobelove nagrade za mir leta 2007. V Boljuncu je predaval v petek na pobudo Občine Dolina in organizacije Legambiente.

Leti 2016 in 2020 sta bili najtoplejši v zgodovini. Antarktiko in Arktiko sta v letošnjem marcu zajela izjemna vročinska vala, kakršnih se ni nikoli videlo. Na Arktiki so namerili 25 stopinj Celzija več od dolgoletnega povprečja, na Antarktiki pa 10 stopinj Celzija več. Gre za neizpodbitna dejstva, ki jih ne moremo zanikati. To pa se dogaja zaradi vse večjih koncentracij ogljikovega dioksida v ozračju.

Povprečna temperatura na zemeljskem površju se je v zadnjih 120 letih dvignila za 1,1 stopinje Celzija, pri čemer je bil v Italiji in FJK porast temperature še večji in je v obeh primerih dosegel okrog 2,5 stopinje Celzija. Naše območje je med najbolj občutljivimi predeli na svetu na klimatske spremembe, meni Giorgi. Posledice pa so hude. Najhujše scenarije lahko človeštvo še prepreči z občutnim zmanjševanjem izpustov ogljikovega dioksida in toplogrednih plinov. Zelena ekonomija je danes konkurenčna,« je povedal, »zato ni razlogov, da je ne bi izbrali vsi.« Človek pa mora zmanjšati potrate, zlasti potrato hrane, je še opozoril, saj je odvrže skoraj tretjino, treba pa se je odpovedati tudi pretiranemu potrošništvu. Ko odvržemo že manjši košček mesa, v bistvu zapravimo več sto litrov vode in vsega, kar je bilo potrebnega za vzrejo živali, je opozoril.

Več v današnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku.