»Brez stalnega opozarjanja se na slovenski jezik pozabi«

»Delati skupaj za naše ljudi« ali še: »S skupnimi močmi lahko dosežemo, kar posameznik ne more.« To sta gesli, ki jima Pavel Vidoni pripisuje največji pomen. Gre za prvega predsednika zahodnokraškega rajonskega sveta iz vrst Slovenske skupnosti od neposrednih volitev leta 1979. Pred časom je bil tajnik nabrežinske sekcije SSk, bil je v vodstvu različnih športnih društev, uveljavil pa se je zlasti kot predsednik AŠD Sokol. Prvič mu je predsedoval v mladih letih (1988-1993), nato je njegove vajeti spet prevzel leta 2016. Sam sebe opisuje kot Križana, ki ga predvsem zanimajo slovensko okolje in ljudje ter domače ozemlje. Po naravi je istočasno trmast in ambiciozen, pravi.

V rajonski svet ste prvič vstopili pred petimi leti. Tedaj je padlo vaše ime za podpredsedniško mesto, vendar je potem vse ostalo le pri načrtih. Je torej bila tokratna kandidatura nekaj popolnoma naravnega?

Skoraj. Sem edini v levosredinski večini, ki je že prestal mandat v rajonskem svetu. Mislim, da sem ravno z dosedanjim delom dokazal, da je to bila prava izbira. Ni bilo pa čisto samoumevno.

Bodisi v političnem programu kot v vašem prvem uradnem nagovoru ste opozorili na pozornost do uveljavljanja vidne dvojezičnosti in spoštovanja zaščitnega zakona 38/2001. Kakšno je dano stanje?

Na tem področju smo zelo pazljivi in ne nameravamo popustiti. Položaj je trenutno zadovoljiv, vendar je treba biti vseskozi pozorni. Ko na primer potekajo katerakoli infrastrukturna dela, se večkrat zgodi, da zmanjkajo obvestila in opozorila v slovenščini ali pa se pojavijo zgrešeni prevodi. V prejšnjem mandatu smo opozorili na kar nekaj napak, ki so jih nato tudi popravili. Res so kažipoti in prometni znaki z imeni vasi dvojezični. Če nekdo ne stalno pazi, pa se na slovenščino pozabi.

Več v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku.