Gropajc ima rad parkour

Še ne dvajsetletni Sebastjan Pečar se je po maturi na tržaškem liceju Martina Slomška odločil za študij na športni fakulteti v Padovi. »To smer sem izbral, ker sem pred tem treniral otroke pri Progetto Acrobatica Trieste. Vadili smo parkour in zaradi tega sem se odločil, da bom študij nadaljeval na športni fakulteti,« je dejal gropajski mladenič, ki se tudi sam ukvarja s parkourjem.

Ampak: kaj je sploh parkour?

Parkour je športna disciplina francoskega izvora, v kateri udeleženci tečejo po namišljeni poti in pri tem čim hitreje in čim bolj učinkovito premagujejo ovire. Simulirajo bežanje pred namišljenim nasprotnikom oziroma nevarnostjo. Pri tem uporabljajo različne spretnosti, kot je skakanje in plezanje ali pa bolj akrobatske gibe. Objekti, ki jih izvajalci premagujejo, so iz vsakdanjega življenja, največkrat iz mesta npr.: ograje, garaže, strehe, ...

Zakaj ste se odločili za ta šport?

Že v petem razredu osnovne šole oziroma v prvi nižji srednji šoli sem gledal videoposnetke po youtubu ljudi, ki skačejo in z akrobacijami preskakujejo ovire. To me je tako prevzelo, da sem si želel poskusiti. Na Tržaškem je edinole Ginnastica Triestina imela tečaj o parkourju in sem se tako vpisal ter tam začel.

Ali ti je bilo na samem začetku zelo težko?

Recimo, da sem pred tem precej vadil doma kot samouk, saj sem si kupil blazine in trampolin. Nato je bilo s trenerjem vse lažje.

Baza tega športa je gimnastika, kajne?

Točno tako. Kdor se ukvarja s parkourjem, mora imeti dobro gimnastično podlago ... salto naprej, salto nazaj, obrati in tako dalje. Še nekaj bi dodal.

Celoten intervju lahko preberete v današnji (sobotni) izdaji Primorskega dnevnika