Čas pod vodo teče počasneje

Prvi potop je res nekaj posebnega. Za nekoga je to lahko nekoliko neprijetna izkušnja, za večino ljudi pa nekaj, na kar ne bodo tako zlahka pozabili. Marsikdo si bo želel izkušnjo ponoviti, saj je prvi potop trajal odločno premalo in se je pravi užitek začel prepozno. Čas pod vodo teče veliko počasneje, vse se odvija v zelo umirjenem ritmu. Pod vodo se spuščamo počasi, ko pa pridemo do dna ali se ustavimo na izbrani globini, nadaljujemo svojo pot s počasnimi gibi. Kot da bi plesali z vodo.

Občutek breztežnosti je nekaj edinstvenega, saj se tega nad vodno gladino ne da kar tako preizkusiti. Ko se na breztežnost pod vodo navadimo, ko gibi postanejo umirjeni in naravni, takrat se užitek začne. Tudi dihanje, ki je z regulatorjem nekaj novega za naš organizem, in srčni utrip se umirita. Takrat skorajda pozabimo na čas. Prepustimo se podvodni »atmosferi« in uživamo do trenutka, ko nam potapljaški inštruktor z gesto pokaže, da je napočil čas za povratek na površje.

Ko spet priplavamo na površje, ko si snamemo regulator iz ust in zarošeno masko z obraza, takrat je jasno, ali je potop vzbudil pozitivne ali negativne občutke. Če je bil »izlet« pod vodno gladino nekaj, kar bi rad ponovil, si enostavno rečeš »uau, to je pa bilo res enkratno«.

Več v včerajšnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.