ZKB: s posodabljanjem poslovanja do izboljšanja rezultatov

Zadružna kraška banka Trst Gorica, edini slovenski denarni zavod v Italiji, se pripravlja na letni občni zbor, ki bo 30. aprila v prvem in 15. maja ob 10. uri v drugem sklicu na sedežu banke na Opčinah in bo tudi letos potekal brez prisotnosti članov, saj bodo zaradi epidemiološke slike tudi tokrat volitve potekale izključno preko pooblaščenca. Še pred tem, 20. aprila, pa bo ob 18. uri v streamingu na tej povezavi potekalo spletno območno srečanje s člani s predstavitvijo rezultatov in kandidatov za upravni svet, ki so Adriano Kovačič, Igor Filipčič in Aleš Nanut. Drugače je banka po besedah predsednika Adriana Kovačiča in direktorice Emanuele Bratos v preteklem letu nadaljevala v smeri izboljšanja rezultatov.

Ko smo se srečali lani, ste povedali, da je v letu pandemije 2020 banka še izboljšala rezultate. Kako je bilo lani?

Bratos: Lansko leto je banka nadaljevala v smeri izboljšanja rezultatov. Že nekaj let so naši cilji točno določeni in se vežejo po eni strani na upravljanje nerednih kreditov, to pomeni nižanja kazalca NPL Ratio, ki je razmerje med nerednimi in skupnimi krediti, in višanje kritja nerednih kreditov. Oba kazalca smo izboljšali: NPL Ratio se je s 7,1 znižal na 6,3 odstotka, medtem ko je kritje nerednih kreditov z 58 zraslo na 63 odstotkov in to v obdobju, ki je v resnici predstavljalo veliko neznanko prav kar se tiče kreditnega portfelja. V letu 2021 je bilo razvrednotenju nerednih kreditov namenjenih preko 6.300.000 evrov, prihodkov od izterjave nerednih kreditov pa je bilo preko 3.700.000 evrov, tako da v resnici saldo čiste vrednosti za kreditno tveganje izkazuje negativno vrednost 2.600.000 evrov. To pomeni, da se je stopnja pokritosti zvišala od 58 na 63 odstotkov.

To je banka uspela narediti tudi in predvsem zahvaljujoč se razvoju vsot, najprej v prvi vrsti posojil, ki so v letu 2021 nadaljevala trend višanja, potem depozitov in na splošno operativne vsote. Če gremo v podrobnosti, so zdrava posojila porasla za 46.600.000 evrov, kar pomeni 12,8 odstotka, kar je krepko višje od srednjega porasta ostalih bank skupine Cassacentrale Banca. V celem letu 2021 smo podelili 97 milijonov novih posojil in bi poudarila tudi to, da je srednji znesek podeljenih posojil 96.000 evrov, kar pomeni, da je stopnja tveganja nizka. Zvišale so se tudi vloge: skupne vloge so se zvišale za 11,90 odstotka, neposredne vloge za 11,60 odstotka, medtem ko pa posredne vloge, kar predstavlja vloge v investicijske sklade in razne zavarovalne produkte idr., celo za 16,30 odstotka, kar pomeni porast za 25.700.000 evrov. Tako je celotna struktura zelo dobro delala in proizvaja marže, ki nam potem služijo v prvi vrsti v tem trenutku še za kritje kreditnega portfelja, ki v tem trenutku še vedno predstavlja določeno neznanko. Banka bi se lahko odločila tudi, da bi zaključila z višjim dobičkom, je pa previdnostno odločila, da dodatno krije neredne kredite. Čisti dobiček lanskega poslovanja pa je 1.182.959 evrov.

Kovačič: Pomemben kazalec pa ni končni dobiček, ampak tisto, kar je prej povedala Emanuela, se pravi znižanje NPL Ratio, dodatno kritje nerednih kreditov, ki pomeni, da delaš previdno, in potem kapitalska ustreznost oz. Cet 1 Ratio, ki je 20,20-odstotna in je primarni kazalec na italijanskem bančnem področju.

Bratos: Poudarila bi tudi, da se je banka v zadnjih letih zelo izrazito razvijala, ker je bila in je še v teku korenita reorganizacija bodisi poslovne mreže podružnic in tudi centralnih uradov. Potem bi še dala podatek operativne vsote, ki ponazarja tudi produktivnost banke, skupek posojil in vlog: tu beležimo porast 134 milijonov oz. 12 odstotkov v primerjavi z letom 2020, celotna operativna vsota pa znaša 1.222.000.000 evrov. Tega se zelo veselimo, ker je podatek, ki ponazarja produktivnost.

Osrednjega pomena pa je prav gotovo posodobitev poslovanja s strankami z vedno večjo digitalizacijo. Vse naše poslovalnice so opremljene s samopostrežnimi bankomati. To pomeni, da vse tiste operacije z »nižjo« dodano vrednostjo, če jih lahko tako imenujemo, lahko stranka opravi sama, operater oz. svetovalec pa se več časa posveti stranki s ciljnim osebnim svetovanjem.

Koliko se je v tem primeru okrepilo to poslovanje? Kakšen je odziv strank, po čem povprašujejo?

Bratos: Mislim, da je bila ena od priložnosti, ki jih je ponudilo obdobje pandemije, ravno pospešitev prehoda na digitalizacijo. Zgodilo se je, da so se ravno stranke, tudi starejše, ki so odklanjale ta način, morale nujno sprijazniti tudi s tem. Prav v letih 2020 in 2021 smo močno opazili porast števila kreditnih kartic, spletnega bančništva itd.. Potrebe strank ostajajo iste kot prej, razlika je potem, kako tem potrebam ugodimo. Za to, kar lahko opravi stroj, se pravi polog, dvig, operativo s čekom, ni potrebno nobeno svetovanje. Ciljamo tudi, da se naši operaterji tudi kakovostno okrepijo – lani smo npr. opravili 4980 ur usposabljanja, v letu 2020 pa 4000 ur. To je porast, ki dodaja kakovost svetovanju našim strankam in članom.

Celoten intervju v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.