Življenje Slovencev na avstrijskem Štajerskem

Za edino in krovno organizacijo slovenske manjšine na avstrijskem Štajerskem, ki ji sicer po Avstrijski državni pogodbi pripadajo vse pravice kakor tudi koroškim Slovencem in gradiščanskim Hrvatom, torej za Kulturno društvo člen sedem za avstrijsko Štajersko/Pavlova hiša je po besedah predsednice Susanne Weitlaner: »Aktivno, vendar zahtevno leto.«

Najbolj odmevna je bila v organizaciji društva junijska slovesnost ob deseti obletnici Slovenske čitalnice v Štajerski deželni knjižnici v Gradcu. Prireditve v polni dvorani so se namreč udeležili številni visoki gostje – poleg ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Mateja Arčona z državno sekretarko Vesno Humar še štajerski deželni glavar Christopher Draxler s sodelavci, pa slovenski veleposlanik v Avstriji Aleksander Geržina, slavnostni nagovor pa je imela vodja deželne knjižnice Katharina Kocher-Lichem. Na jubilejni prireditvi so omenjeni visoki gostje tudi složno podprli zamisel o vzpostavitvi Slovenske (kulturne) hiše v avstrijski štajerski prestolnici.

V Pavlovi hiši v Potrni je letos morda največ pozornosti zbudila razstava Alojza Kasimirja (1852–1930), ptujsko-haloškega slikarja in fotografa. Martina Mehrmann-Schmidt je namreč leta 2017 Zgodovinskemu arhivu na Ptuju podarila zapuščino rodbine Oeltjen ter ptujske trgovske in slikarske družine Kasimir. Razstava je prikazala številne doslej neobjavljene fotografije članov družine Kasimir, njihovih sorodnikov in prijateljev, njihovih postankov v Italiji, Nemčiji, Avstriji, današnji Hrvaški, Halozah, Ptuju in Gradcu ter prizore vsakdanjega življenja.

Gor merken: paziti, varovati

Pri društvu so letos izdali tudi Gormerkansko knjigo 1842–1882, ki je pravo zgodovinsko odkritje. Njen naslov je sestavljen iz slovenske besede gor in nemške »merken«. V štajerskem slovenskem narečju gor merkati pomeni paziti oziroma varovati. Kmet iz Potrne Mihael Hois je rokopisni zvezek uporabljal za zapise v slovenskem jeziku, vendar v gotici, o gospodarjenju na svoji kmetiji. Takšen zvezek iz tega časa je sila redek in zato dragocen, saj je bila tedaj, v habsburški monarhiji, jezik pisne komunikacije, tiskanih knjig, uradov, korespondence ter prav tako jezik višje izobrazbe nemščina.

Več v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.