Zelena luč za rudarjenje zlata v Amazoniji

Brazilski predsednik Jair Bolsonaro je ta teden podprl načrt za širitev rudarjenja zlata v amazonskem pragozdu, s tem pa sprožil ostre kritike okoljevarstvenikov. Očitajo mu, da podpira industrijo, ki prinaša krčenje gozdov, onesnaževanje in ogroža domorodna ljudstva. Bolsonaro je podpisal odlok o oblikovanju programa za podporo razvoju t.i. obrtnega rudarstva. Gre za sporno obliko, poznano kot "garimpo", ki v Braziliji predstavlja nekakšno zakonito sivo ekonomijo.

Cilj odloka naj bi bil "predlagati javne politike in podpirati razvojobrtnega rudarstva in rudarstva v manjšem obsegu ter spodbujanje trajnostnega razvoja regije in države".

Predpostavlja tudi ustanovitev medresorske komisije za obrtno rudarstvo, katere "prednostno regijo" naj bi predstavljalo devet zveznih držav, v katerih se nahaja 60 odstotkov Amazonije.

Odnos do obrtnega rudarstva je v Braziliji deljen. Bolsonaro, katerega oče je bil tudi sam "garimpeiro", mu je naklonjen, okoljevarstveniki pa opozarjajo, da je bilo zaradi rudarstva samo lani uničenih rekordnih 125 kvadratnih kilometrov brazilske Amazonije, kar je toliko kot dva newyorška Manhattna skupaj. Veliko gozda naj bi bilo uničenega na sicer zaščitenih območjih domorodcev.

Poleg tega je uporaba živega srebra za ločevanje zlatega prahu od zemlje povzročila strupeno onesnaženje rek.

Brazilski tožilci pa opozarjajo še, da so nezakoniti rudarji zlata povezani z organiziranim kriminalom in da zato prihaja do oboroženih spopadov med njimi in domorodci.

Obrtno rudarstvo je v Braziliji sicer zakonito, a le pod pogojem, da imajo rudarji ustrezne licence in delajo na za to namenjenih zemljiščih.

A za mnoge to ne velja. Brazilske oblasti ocenjujejo, da na območju domorodcev v Amazoniji deluje okoli 4000 nezakonitih rudarjev. Aktivisti pa trdijo, da je ta številka še mnogo višja.