Predsednica Državnega zbora Republike Slovenije Urška Klakočar Zupančič jemlje Trst še vedno kot središče slovenstva in bi želela, da se tu slovenstvo in slovenska kultura ohranita ter da je tukajšnja narodna skupnost pogumna in aktivna. Sama je na srečanju s predsednikom deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine Maurom Bordinom izrazila pričakovanje, da Slovenci dobijo zagotovljeno mesto v deželnem, a tudi v italijanskem državnem parlamentu. To je predsednica slovenskega parlamenta med drugim dejala na današnjem popoldanskem srečanju z upravo in novinarji Primorskega dnevnika (bil je to prvi obisk kakega vodje DZ v našem uredništvu), kjer so ji zgodovino in delovanje našega časopisa orisali odgovorni urednik Igor Devetak, predsednik Zadruge Primorski dnevnik Igor Kocijančič in podpredsednica Družbe za založniške pobude-Prae Alenka Obad. Urška Klakočar Zupančič se je tako seznanila z medijem, ki sicer, kot je sama z veseljem dejala, dnevno prihaja v DZ in je ponosen na svojo preteklost, hkrati pa gleda v prihodnost, saj so nedavno prenovljeni prostori uredništva, grafika in programska oprema odraz sprememb v družbi in mladega kadra, časopis pa pomaga krojiti tudi čezmejni prostor, zato je nasprotnik meja in čaka, da ne bo več mejnih kontrol. Tudi predsednici DZ so mejne kontrole neprijetne in zato razume frustracijo ljudi na obmejnih območjih: sama upa, da tako ne bo ostalo, a svet je tak, kakršen je, krize trajajo in obstaja težava s prihodom velikega vala ljudi.
Za Urško Klakočar Zupančič je Slovenija ne glede na notranje težave otok, kjer je demokratičnost še živa in si je ljudje želijo ter kjer večina zavrača skrajnosti, je dejala gostja, katero skrbijo fašistični pozdravi v Rimu. Drugače glede Slovenije nima slabega občutka, po njenih besedah bo država ostala demokratična, odprta, miroljubna in strpna, potrebno pa bo biti bolj zviti v zunanji politiki, da se posredujejo prava sporočila. V tem času se politične stranke pripravljajo na evropske volitve, pri čemer je za predsednico DZ pomembno, da ne bi ideologije, ki so skrajne oz. jih je bi želela več v evropskem prostoru, dobile preveč moči. Po njenih besedah se levi pol v Sloveniji ukvarja sam s seboj, ne najde prave poti in išče znotraj sebe sovražnike, vprašanje je tudi, koliko integritete imajo politiki. Politika je stvar kompromisov, ki pa niso nujno gnili, ampak pri tem moraš vstopati z odprto glavo in skušati razumeti drugega, vendar je premalo ljudi, ki poznajo zgodovino in gledajo čez planke, meni Urška Klakočar Zupančič.
Pred prihodom na Primorski dnevnik se je predsednica DZ, ki so jo med drugimi spremljali slovenski veleposlanik v Italiji Matjaž Longar, generalni konzul v Trstu Gregor Šuc in konzul Peter Golob ter predsednika SKGZ in SSO Ksenija Dobrila in Walter Bandelj, mudila v tržaškem Narodnem domu, kjer si je ogledala razstavo o Slovencih v Italiji ter se seznanila z vračanjem Narodnega doma Slovencem ter delovanjem Narodne in študijske knjižnice in Slovenskega raziskovalnega inštituta. Predsednik Fundacije Narodni dom Rado Race je orisal zgodovino vračanja stavbe, kjer bo v prihodnosti gotovo delovala NŠK, kdo pa bo še poleg le-te, pa bo stvar dogovora. Sam meni, da bi v Narodnem domu poleg Slovencev morale najti prostor tudi druge skupnosti v Trstu, ki je multietnično, multikulturno in multireligiozno mesto, vsekakor je klima glede odnosa do slovenske narodne skupnosti boljša kot nekoč. Dejavnost NŠK in Slorija sta gostji orisala predsednica Mariza Skerk in direktor Devan Jagodic, ki sta spregovorila tudi o načrtu selitve v Narodni dom pri Sv. Ivanu, kjer načrtujejo razvijanje širšega študijskega, izobraževalnega in raziskovalnega središča, namenjenega predvsem mladim.
Več v jutrišnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku.