Slovensko-italijanski odnosi še nikoli tako plodni

Srečanje med predsednikoma Slovenije in Italije Borutom Pahorjem in Sergiom Mattarello pred dvema letoma v Narodnem domu v Trstu ter pri spomeniku bazoviškim junakom in šohtu pri Bazovici je bilo izredno važno, saj je prišlo do dejanske rehabilitacije bazoviških junakov in se je postavila pika na i glede spoštovanja posameznih zgodovinskih spominov. To glede preteklosti, medtem ko se glede prihodnosti z vrnitvijo Narodnega doma postavlja potreba po razmisleku glede njegove vloge v prihodnje, saj bi moral postati referenčna in stična točka ne samo za slovensko narodno skupnost in druge krajevne komponente, a tudi za širši srednjeevropski, balkanski in podonavski prostor.

Drugače slovensko-italijanski odnosi še nikoli niso bili tako plodni, dela se na organizaciji uradnega obiska slovenskega premierja Roberta Goloba v Rimu, potrebno je tudi, da se obnovi oz. izboljša sodelovanje med Slovenijo in Furlanijo - Julijsko krajino, kar se tiče slovenske narodne skupnosti v Italiji pa ostajata odprti vprašanji zagotovitve avtonomije slovenskega šolstva in zastopstva v parlamentu. Tako meni senatorka Tatjana Rojc, ki je danes dopoldne v prostorih Tržaškega pomorskega kluba Sirena v Barkovljah pri Trstu priredila javno srečanje o slovenski narodni skupnosti v Italiji, njeni vlogi, dosežkih in bodočih izzivih.

Senatorka ni mogla mimo aktualnega političnega trenutka v Italiji, pri čemer je označila za neodgovorno dejanje, da se v obdobju pandemije, gospodarske krize, zaskrbljujoče draginje in vojne misli ustvarjati težave širokemu zavezništvu narodne enotnosti. Ravno tako je pozvala k iskanju rešitev za krizo tržaške industrije, glede položaja slovenske narodne skupnosti pa je ob tržaškem srečanju med Pahorjem in Mattarello opozorila še na priprave na razglasitev Gorice in Nove Gorice za evropsko prestolnico kulture leta 2025, dalje na nedavno prijateljsko košarkarsko tekmo med Slovenijo in Italijo v Trstu ter na vprašanje Benečije. Le-ta bo za novo slovensko vlado, v kateri je več Primorcev, priložnost za gradnjo prihodnosti v znamenju dela in sožitja, območje pa bo lahko sodelovalo s Posočjem, meni senatorka, ki je na srečanju tudi opozorila na vlogo krovnih organizacij, Slovenske kulturno-gospodarske zveze in Sveta slovenskih organizacij ter poudarila na uradno sporočilo italijanskega notranjega ministrstva o čim prejšnji rešitvi vprašanja zapisovanja slovenskih črk v italijanskih osebnih izkaznicah.

Po spremembi statuta tržaškega konservatorija Tartini v smer odprtosti do slovenskih študentov in slovenske glasbe bo potreben drugi korak v smer oblikovanja dopolnilnih predmetov z možnostjo študija v domačem jeziku. Dela se tudi na novi konvenciji med državno radiotelevizijo RAI in FJK za slovenske oddaje, na področju šolstva pa ostaja odprto vprašanje šolske avtonomije oz. avtonomije šolskega urada, kar bi bilo verjetno bolj rešljivo, saj člen v zaščitnem zakonu obstaja. Bolj dolgotrajna pa bo pot sprejemanja nove volilne zakonodaje z zagotovljenim zastopstvom za Slovence, saj gre tu za ustavne spremembe, ki zahtevajo štirikratno branje v parlamentu.

Rojčeva se je zavzela tudi za obnovitev resnega dogovora med Demokratsko stranko in Slovensko skupnostjo, saj je važno, da se pomisli, kako kaj narediti skupaj in ki nas združuje.Za njeno delo sta se senatorki med drugimi zahvalila predsednik Združenja slovenskih športnih društev v Italiji Ivan Peterlin in državna sekretarka za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar. Prvi je med drugim izrazil željo po večji koheziji v organiziranem življenju slovenske narodne skupnosti oz. za nadgradnjo sodelovanja med SKGZ in SSO za reševanje odprtih vprašanj, druga pa je poudarila pomen sodelovanja med državami, sožitja in dialoga, prav tako se ne sme zgoditi, da slovenski politiki gredo v Rim, pri tem pa preskočijo Trst in Gorico.

Več v jutrišnjem (torkovem) Primorskem dnevniku