Na morju se nikoli ne dolgočasi

Sesljanski zaliv v poletnih mesecih vre od življenja ... Čez dan morajo male in velike jadrnice, motorni čolni, supi, vodni skuterji, kajaki in plavalci kar paziti, da se ne zaletijo eden v drugega. Tistega živ-žava nimam posebno rada, morje je veliko lepše, ko je prazno, na primer pred zoro. Vstajati ob petih zjutraj ni vedno lahko, a ko se potem znajdem v idilični sliki, si vedno ponovim, da se je izplačalo.

Včasih grem na morje z jadrnico, še raje pa na deski odveslam proti Devinu. Ob tisti uri Sesljanski zaliv še spi. Na morju ne srečam nikogar razen ribičev, ki se odpravljajo po mreže. Pomahamo si in gremo vsak svojo pot. Dan se prebuja, jutranja burjica se počasi umirja, tišina zaenkrat ostaja. Z ribiči se pogosto srečujem pri vhodu Sesljanskega zaliva. Včasih zvečer, pogosteje zjutraj. Ponoči vidim le njihove luči, ki se premikajo v temi. Z njimi si delim isti življenjski prostor, a sprašujem se, ali ga doživljamo na podoben način. Moj tokratni sogovornik je zato Aleš Grilanc, ribič.

Aleš, kaj ti pomeni morje? Morje je zame seveda najprej vir dohodka, v resnici pa je veliko več kot samo to. Zelo ga imam rad, pravzaprav bi lahko rekel, da sem zaljubljen vanj.

Kateri so tvoji prvi spomini, vezani na morje?Z družino smo hodili na dopust v Nerezine na Lošinju, tam smo kampirali dva tedna. Igrali smo se, uživali preprostost majhne vasice ... Imeli smo tudi gumenjak, s katerim smo hodili na ribolov. Res je bilo lepo. Ko smo se vračali in se vozili skozi Opatijo, sem vsakič upal, da se pokvari avto, da bi le ostali še malo tam.

Ali nam lahko opišeš najlepši trenutek, ki si ga doživel na morju?Morda je bilo najlepše takrat, ko sva z bratom hodila na izlet z gumenjakom. Izplula sva iz Pulja, šla do Cresa ali Dugega otoka ... v tistih treh dneh sva se predala preprostemu življenju: spala sva na plaži, lovila ribe, se potapljala in jedla, kar sva ulovila. Igrala sva se, uživala. Brez povezave s svetom, brez telefona ... Tisti trije dnevi so vedno minili prehitro, potreboval bi vsaj en teden takega odklopa.

Ali je morje kdaj dolgočasno?Ne. Na morju se ni mogoče dolgočasiti, vsaj jaz se ne znam. Jaz recimo nikakor ne morem biti na plaži v brezdelju ... Če imam Čoln, grem malo naokrog, Če ga nimam, pa raziskujem, pregledam vse kamenčke, iščem rakce, kot otroci ... Sedaj je še lepše, ker se ob morju igram s petletnim sinom Janom.

Pred nedavnim sem opazila, da je imel ribiško palico ... Ga že učiš loviti?Ja, ja ... Pravzaprav bo kmalu on učil mene.

Celoten intervju si lahko preberete v današnjem Poletnem miksu. V njem lahko berete tudi recenziji knjig Koma Tadeja Goloba in Le storie di Štore Bruna Cavicchija. Nadaljujejo se tudi novela Uršca Grnatca Borisa Pangerca, strip o Plečniku in roman Dušana Jelinčiča Bela dama Devinska, ki ga krasijo fotografije Maria Magajne