»Mit o Italijanih dobrih ljudeh bo treba zrušiti«

Poziv italijanskih, slovenskih in hrvaških zgodovinarjev, naj Italija ob 80-obletnici okupacije prizna zločine na tleh bivše Jugoslavije, pri naslovnikih ni naletel na javni odziv, v zavesti italijanskih politikov in javnega mnenja pa se je nekaj le premaknilo. Predsednik republike navadno ne komentira takšnih apelov in poslanic, dejstvo, da je predsednik vlade Mario Draghi 25. aprila izjavil, da Italijani med drugo vojno niso bili vsi dobri ljudje, morda nakazuje novo pot in nov odnos do polpretekle zgodovine. Draghijeve besede lahko tolmačimo tudi kot odziv na apel zgodovinarjev, katerega prvi naslovnik je bil Sergio Mattarella.

Filippo Focardi, ki je s svojo knjigo Nel cantiere della memoria (V delavnici spominov) opozoril na nekaznovane italijanske vojne zločine v Sloveniji in nekdanji SFRJ, je prepričan, da je pri fojbah še vedno prevladujoča nacionalistična retorika, v javnem mnenju pa se uveljavlja tudi drugačna razlaga dogajanj pred in med vojno. Za zgodovinarja, ki poučuje na univerzi v Padovi, je to evropska pot, ki sta jo glede naših krajev v Bazovici lani tlakovala predsednika Mattarella in Borut Pahor.

O tem in še marsičem je tekla beseda na spletni debati o Focardijevi knjigi in o knjigi njegovega kolege Massima Baionija Vedere per credere (Videti za verjeti), ki sta obe izšli pri založbi Viella. Udeleženci so si postavili vprašanje zakaj je v italijanski kolektivni zavesti - kljub raziskavam in naporom številnih zgodovinarjev - še vedno tako močno zakoreninjen mit o Italijanih dobrih ljudeh.