Hrvaška od danes vstopa v schengensko območje

V zadnjih dneh je bil promet na mejnih prehodih med Slovenijo in Hrvaško precej umirjen. Med obiskom dveh mejnih prehodov v piranski občini se je pred nami odprla dokaj pusta, če ne celo mrka predstava. Za mokrim in sivim zastorom pa je bilo čutiti vzhičenost zaradi skorajšnje epohalne spremembe, o kateri so zlasti krajani in redni prehajači meje sanjali dolga leta. O njih se je v zadnjem mesecu veliko pisalo in čez nekaj ur se bodo tudi uresničile.

Od danes dalje bodo mejni prehodi med Slovenijo in Hrvaško sicer še naprej stali, na njih pa bodo zapornice dvignjene in luči na semaforjih bodo zelene. Za domačine, ki živijo ob meji in za tiste, ki jo morajo vsak dan večkrat prečkati, pa bo – tako vsaj upajo – konec številnih nočnih mor.

Hrup in onesnažen zrak

Nekaj več kot 400 prebivalcev naselja Dragonja se je v zadnjih treh desetletjih prilagodilo življenju ob mejnem prehodu. Boštjan Krapež, ki z družino prebiva v zaselku le nekaj sto metrov od zapornic, pravi, da težava niso le gost promet in zastoji, ampak tudi hrup. »Človek se ga sicer privadi, vseeno pa obstaja in je moteč,« prizna naš sogovornik in doda, da je tako čez dan kot še zlasti v nočnih urah zelo moteča svetlobna onesnaženost, ki jo povzročajo infrastruktura na meji ter seveda vozila. Vsakič, ko se odpravlja iz službe v Kopru proti domu, mora prek aplikacij preveriti, kakšno je stanje na cestah in se posledično odločiti, katero pot bo ubral oziroma ali bo pametneje prestaviti povratek, v kolikor je to možno, za kakšno uro ali dve.

Do službe 25 minut ali več ur

»V zadnjih letih se je turistična sezona razpotegnila. Kritična nista več dva poletna meseca, ampak obdobje od spomladi do oktobra ali celo novembra,« svoje težave povzema Tanja Labus, ki se iz Nove vasi nad dolino Dragonje dnevno vozi v službo v Koper. Za našo sogovornico bi morala biti najhitrejša pot do delovnega mesta hitra cesta, ki se zaključi na koprski Šmarski, vendar v času zastojev ta možnost ne pride v poštev. Zato upa, da bo zastojev odslej manj. Nihče pa si ne dela utvar: prometa bo še naprej veliko, če ne celo več.

Meja kot simbol preteklosti

Iz svojega doma v Kaldaniji pri Bujah do službe v Kopru in nato še naprej do domačega Trsta se redno vozi tudi novinarka Marina Vocci, ki se spominja časov pred letom 1991, ko pri Dragonji in Sečovljah ni bilo meje. »Moj oče Marino Vocci je že konec 80. let prejšnjega stoletja razlagal, da bo Istra ponovno enotna le v okviru Evrope. Zato je odprava meja uresničitev sanj, ki so bila takrat utopija,« nam ganjeno razloži novinarka na TVCapodistria, ki bo vstop v Schengen praznovala prav na meji.

»Meja je prinesla delitve in tragične zgodbe. Njena odprava pa pomeni korak v smeri Evrope, ki neguje različnost. In ta različnost je veliko bogastvo, nikakor ne ovira,« je odločna novinarka, ki nato doda še sklepno misel:»Zato že samo dejstvo, da se lahko odpravim od doma v Kaldaniji do Trsta ne da bi morala pokazati osebne izkaznice, zelo veliko olajšanje. Ne pozabimo, da so mejni prehodi tudi simboli s čustvenim bremenom, ki s sabo nosijo preteklost.«

Več v sobotnem Primorskem dnevniku.