Zaradi diskriminacije delavcev, ki delajo v Italiji, bivališče pa imajo v drugi državi EU, je Evropska komisija v Rim poslala uradna opomina o začetku dveh postopkov za ugotavljanje kršitev. Eden je povezan s državljanskim socialnim dohodkom, drugi pa z družinskim dodatkom.
Zaposleni v Italiji so družinski dodatek prejemali skupaj s plačo, na kar kraj bivališča ni vplival, vse do lanskega marca, ko so spremenili kriterije za prejem te pomoči in mednje dodali pogoj bivališča v Italiji. Iz izpostave sindikata Uil za FJK, točneje iz njihovega oddelka, ki nadzoruje področje čezmejnega oz. mednarodnega dela in ga vodi Michele Berti, so včeraj sporočili, da so marca lani sami opozorili Evropsko komisijo, da spremembe pogojev za prejem družinskega dodatka diskriminirajo v tujini bivajoče delavce in s tem po njihovi interpretaciji posredno spodbujajo čezmejno delo na črno.
Odločitev komisije pozdravlja tudi meddeželni čezmejni sindikalni svet, ki povezuje sindikalne sile iz FJK in Slovenije, v imenu katerega se je oglasil njen predsednik Roberto Treu, ki je kot kolega Barti opozoril na neuspešna pogajanja z vlado.
Ne le za dodelitev družinskega dodatka, tudi pri prejemanju državljanskega socialnega dohodka, ki je, spomnimo, zrasel na zelniku Gibanja petih zvezd, najbolj desna vlada v povojni zgodovini Italije z Giorgio Meloni na čelu pa bi ga najraje ukinila, kar namerava storiti s prihodnjim letom, kraj bivališča ne sme biti pogoj, je sporočil izvršilni organ EU.
Več v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku.