»Vedno sem bil prepričan, da bo mesto našlo svoj mir, svojo vedrino šele takrat, ko bo imelo pogum in moč pogledati v oči temu, kar je bila naša zgodovina, ko bo našlo skupno resnico, znotraj katere bomo nehali biti Italijani na eni strani, Slovenci, Grki, Nemci, Hrvati, Srbi na drugi strani, pač pa eno.« S temi besedami je novinar in pisatelj Alessandro Mezzena Lona v sredo uvedel kulturno-umetniški festival Un mare di racconti (Morje pripovedi), ki že pet let spremlja Barcolano. V Skladišču idej ponuja festival do nedelje med 16. in 20. uro po štiri knjižna srečanja oz. pogovore s sodobnimi pisatelji.
Led je v sredo razbil novinar in pisatelj Marij Čuk s svojim romanom La foiba, ki je pravkar izšel pri Mladiki v italijanskem prevodu Martine Clerici. »Literatura mora ponujati izmišljene zgodbe, ki pa morajo imeti neke temelje v resničnem življenju,« je namignil Mezzena Lona. Po Črnem obroču, v katerem se je Čuk lotil požiga Narodnega doma, se je tokrat prepustil romanu s še bolj perečo temo, in sicer temo fojb, temo nasilja, ki sta ga italijanska in nemška vojska izvajali na območjih nekdanje Jugoslavije. »Velika zasluga knjige je, da se ukvarja s temo delitve, temo nasilja in gleda še dlje. Gre za pripovedno zgodovinsko knjigo, ki sledi dogajanju, ki je privedlo do vsega tega,« je ugotavljal Mezzena Lona.
Marij Čuk je poudaril, da gre za roman in ne za zgodovinski esej. K pisanju ga je spodbudila misel, da se z resničnostjo vse več manipulira zlasti v korist ideologij ali strank, in da se zdi, da se sodobna zgodovina Trsta oz. vzhodne meje začenja šele 1. maja 1945, kakor da se pred tem ne bi zgodili požig Narodnega doma, likvidacije, prepoved slovenskega jezika, zaprtje vseh šol, časopisov, je naštel avtor. Pa tudi se pozablja, da je bilo leta 1910 v mestu 70 tisoč prebivalcev slovenske narodnosti.
Več v jutrišnjem (petkovem) Primorskem dnevniku