Ustanove in organizacije

Pošljite nam svoje jezikovne dileme

Dragi bralci, vabimo vas k soustvarjanju tedenske jezikovne rubrike. Svoje jezikovne dvome nam pošljite na spodnji naslov. Na vaša vprašanja bodo odgovarjali jezikoslovke in jezikoslovec SLORI-jeve Delovne skupine za slovenski jezik Matejka Grgič, Andreja Kalc, Maja Melinc Mlekuž in Damjan Popič.

jezik@primorski.eu

Dober dan,

delovno in ustvarjalno dosti sodelujem s Slovenijo in tam je navada, da skoraj vse tekste pošiljajo lektorju. V ta koš padem tudi jaz. Porojeva se mi dvom za dvomom ob teh naših napakah. Za zdaj pa bi rad samo vprašal, zakaj mi vedno popravljajo, če uporabim izraz ustanova, ki je povsem normalna slovenska beseda in jo najdem tudi v slovarjih!?

Hvala za odgovor!

Ustanova, ki jo izpostavljate v vprašanju, je resnično del slovarja slovenskega standardnega jezika. Težava nastopi, ker jo Slovenci v Italiji uporabljajo v drugačnem kontekstu kot v matični državi. Samo po sebi to ne pomeni težave. Vendar tudi v Jezikovni pošti nenehno opozarjamo na raziskave sociolingvistov in nenazadnje tudi SLORI-jevih raziskovalcev, da si zaradi majhnega števila govorcev in vseh negativnih procesov, ki so posledica italijansko–slovenskega jezikovnega stikanja ter položaja slovenščine kot manjšinskega jezika v Italiji, standardna slovenščina ne more privoščiti dveh ali celo več različic. V praksi to pomeni, da povsem ali samo deloma različni pomeni za isto besedo niso priporočljivi. Zaradi opisanega namreč že prihaja do primerov resnega nerazumevanja ali napačnega razumevanja tudi uradnih besedil, kar ima lahko tudi nezanemarljive socialne, pravne ali finančne posledice.

Ustanova morda res ni problematična v opisanem smislu, pa vendar. V zamejstvu se namreč uporablja predvsem v splošnem pomenu, kot nadpomenka za vse javne ali zasebne organizacije (ustanova). Najlažje bomo te majhne, a ne nezanemarljive pomenske premike opazovali na konkretnih primerih. Oglejmo si enega:

Naštejmo dejavnosti manjših ustanov, vpisanih v Deželni register organizacij slovenske jezikovne manjšine, ki delujejo na področjih kulturnih, umetniških in športnih dejavnosti ter so včlanjene v manjšinske zadruge in federirane ustanove: Zveza slovenskih kulturnih društev, Slovenska prosveta, Zveza slovenske katoliške prosvete, Združenje slovenskih športnih društev v Italiji.

Citirani primer je iz avtentičnega besedila. Pomenljiv pa je zato, ker vsebuje normiran prevod poimenovanja deželnega registra. Normiral ga je seveda Centralni urad za slovenski jezik na podlagi resnih prevodnih in terminoloških strokovnih meril, vendar tudi znanstvenih spoznanj jezikoslovcev, ki delujejo na tem področju – torej ne gre za nikakršen jezikovni diktat iz Ljubljane, kot še zmeraj velikokrat slišimo tudi od bolj osveščenih pripadnikov skupnosti. Najdete ga v znamenitem zvezku normiranih terminov (jeziknaklik.it). Avtor citiranega besedila pa je kljub ustreznemu prevodu deželnega registra v povedi kar dvakrat uporabil izraz ustanove, kjer bi v resnici morala stati nevtralnejša nadpomenka organizacije (v zadnjem, krepko zapisanem primeru bi morale biti zveze organizacij).

Ustanova ima namreč v standardnem jeziku veliko ožji pomen kot organizacija, in sicer je to javna, organizirana skupnost ljudi za opravljanje kake dejavnosti. Poznamo seveda tudi pravno definicijo: organ javne oblasti, druga organizacijska enota ali zavod s pravno subjektiviteto ali brez nje. V drugem slovarskem pomenu pa je to lahko tudi dobrodelna fundacija, za te vrste ustanov v RS skrbi celo Zakon o ustanovah. Sem torej prav gotovo ne bodo sodila zasebna društva ali združenja, kot smo videli v primeru. Iz korpusa standardne slovenščine zdaj izluščimo še nekaj primerov najznačilnejših zvez z ustanovo (kolokacij), da bomo vedeli tudi, kje izraz zares lahko uporabimo: zdravstvena ustanova (bolnišnica), kulturna ustanova (npr. NŠK ali NUK, filharmonija), raziskovalna ustanova (univerza, akademija).