Poletni delovni čas, usluge in storitve

Pošljite nam svoje jezikovne dileme

Dragi bralci, vabimo vas k soustvarjanju tedenske jezikovne rubrike. Svoje jezikovne dvome nam pošljite na spodnji naslov. Na vaša vprašanja bodo odgovarjali jezikoslovke in jezikoslovec SLORI-jeve Delovne skupine za slovenski jezik Matejka Grgič, Andreja Kalc, Maja Melinc Mlekuž in Damjan Popič.

jezik@primorski.eu

Pozdravljeni, v obvestilu na vratih ambulante so me zmotile nekatere napake. Prosila bi za razlago. V poletnem delavnem času bo telefonsko naročanje za ambulantne zdravstvene usluge možno samo od 9.30 - 11.30 ure.

Poleti so marsikje objavljena podobna obvestila, ki v času kolektivnih dopustov naznanjajo skrajšane ali prilagojene delovne urnike. V vašem primeru se najprej zaustavimo ob pridevniku delaven, ki po SSKJ 2 naznanja nekoga, ki rad dela oz. je dejaven, aktiven. V navedenem obvestilu izbira pridevnika delaven ni ustrezna, bolje bi bilo zapisati poletni delovni čas (torej delovni, ne delavni), saj se pridevnik nanaša na delo. Ravno tako bomo zapisali delovni načrt, delovno vzdušje, delovna obveznost, delovno razmerje, delovna doba ipd., nanašajo se namreč na delo. Poglejmo še primer: Igorja spet čaka delovni vikend, saj je zelo delaven (tj. lastnost osebe, ki rada dela oz. tudi veliko dela) in bi rad čim prej dokončal nujne delovne obveznosti.

Obregnili se bomo tudi ob besedno zvezo ambulantne zdravstvene usluge. Leksem usluga, ki je v SSKJ 2 v takem pomenu kvalificiran z oznako publ., bomo raje nadomestili z nevtralno sopomenko storitev, ki jo v tem pomenu potrjuje tudi višja frekvenca rabe v korpusu Gigafida 2.0, in torej zapisali ambulantne zdravstvene storitve. Samostalnik storitev po SSKJ 2 označuje naročeno delo, ki se opravi za koga navadno za plačilo, npr. gostinske storitve, obrtne storitve, jezikovne storitve, specialistično ambulantne zdravstvene storitve ipd., medtem ko uslugo naredimo iz prijaznosti, naklonjenosti, ustrežljivosti.

čisto na koncu vašega primera se pojavi še napačen zapis ure oz. delovnega časa, kar je sicer jezikovno precej izpeta tema, v javnosti pa še vedno le redko opazimo pravilno zapisano obliko. Predloga od in do v taki rabi nastopata v paru. če se torej odločimo, da bomo trajanje omejili z njuno pomočjo, bomo zapisali od 9.30 do 11.30, sicer pa s stičnim pomišljajem (z dolgo črtico in brez presledkov): 9.30–11.30; če uporabimo pomišljaj, se predlogoma odpovemo – in obratno. Tudi zapis do 11.30 ure pravopisno ni ustrezen. Zapis tipa ob 11. uri (ali do 11. ure) je namreč mogoč le, ko gre za polne ure, ki jih zapisujemo brez dveh ničel po piki. Tako bomo na primer zapisali: Srečanje se bo začelo ob 11. uri (ali ob 11.00, nikakor pa ne ob 11.00 uri ali ob 11.30 uri).

Za delovno uspešnost ni dovolj samo naša delavnost, ampak predvsem delovna učinkovitost, ki jo gotovo spodbudi tudi vrnitev z lepega letnega dopusta.