Pošljite nam svoje jezikovne dileme
Dragi bralci, vabimo vas k soustvarjanju tedenske jezikovne rubrike. Svoje jezikovne dvome nam pošljite na spodnji naslov.
Na vaša vprašanja bodo odgovarjali jezikoslovke in jezikoslovec SLORI-jeve Delovne skupine za slovenski jezik Matejka Grgič, Andreja Kalc, Maja Melinc Mlekuž in Damjan Popič.
Najpogosteje bodo za uvodnim nagovorom v uradnih dopisih, ki jih vse pogosteje pošiljamo v obliki e-pisem oziroma pogovorno mailov, slovenski pisci postavili vejico. V preteklosti so na tem mestu stali klicaji. Tako so nas še pred desetletji učili priročniki, ki so nosili naslove, kot je Poslovno spisje. To možnost s klicajem predvidevajo tudi pravopisna pravila, vendar dajejo prednost vejici (Pravila, §283). Danes govorci slovenskega jezika klicaj na tem mestu doživljamo kot pretirano čustven. Tudi sodobnejši slogovni priročniki tako rabo odsvetujejo. Pred leti je v jezikovni skupnosti ponovno zakrožila misel, da je vejica za uvodnim nagovorom (Spoštovani gospod, ...) ali uvodnim pozdravom (Lepo pozdravljeni, ...) v slovenščino prišla iz angleščine, po mnenju drugih pa iz nemščine in so tudi na tem mestu pisali piko. Zelo redki so tisti, ki za nagovorom ali pozdravom pišejo piko, vendar boste tako obliko še srečali. Pravopisna pravila o tem govorijo eksplicitno in tudi v rabi se je ustalilo pravilo, da na tem mestu stoji vejica, v novi vrstici pa sledi jedro našega dopisa z malo začetnico.
Bodimo previdni tudi v primerih, ko v tem uvodnem delu zapišemo oba, pozdrav in nagovor z lastnim imenom ali funkcijo, kajti vmes mora biti vejica:
Nekoliko drugače je z ločili na koncu dopisa, po končnem pozdravu. Pravopisna pravila namreč za pozdravom in pred našim podpisom oziroma imenom s funkcijo (Lep pozdrav(,) NN vodja oddelka) predvidijo prehod v novo vrstico, vendar nobenega ločila. Čeprav pravopisna norma torej ne predvideva vejice, a jo svetujejo nekateri slogovni priročniki (Medinstitucionalni slogovni priročnik EU), je v konkretnih e-sporočilih mogoče srečati vse tri možnosti: piko, vejico ali samo presledek pred podpisom. V zelo formalnih sporočilih se vendarle držimo norme. Zasebna in manj formalna komunikacija, pa poleg vejice pred podpisom predvideva tudi celo vrsto t. i. kratkopisnih krajšav, tu si lahko dovolimo več: LP, Lp, lp, LPA ...