Invaliden ali hendikepiran?

Pošljite nam svoje jezikovne dileme

Dragi bralci, vabimo vas k soustvarjanju tedenske jezikovne rubrike. Svoje jezikovne dvome nam pošljite na spodnji naslov.
Na vaša vprašanja bodo odgovarjali jezikoslovke in jezikoslovec SLORI-jeve Delovne skupine za slovenski jezik Matejka Grgič, Andreja Kalc, Maja Melinc Mlekuž in Damjan Popič.

jezik@primorski.eu

Pozdravljeni,

zanima me, zakaj se v slovenskih medijih pojavlja beseda hendikepirani namesto lepše slovenske besede invalidi.

Hvala za odgovor in lep pozdrav

Hvala vam za zanimivo in aktualno vprašanje.

Obe besedi sta, če smo zelo natančni, prevzeti iz tujih jezikov: beseda hendikepirani iz angleščine, beseda invalidi pa iz latinščine – težko bi torej trdili, da je katera lepša samo na podlagi etimologije, torej njenega izvora.

Pri nekaterih ranljivejših družbenih skupinah je terminološka situacija nekoliko kompleksnejša. Tak primer je denimo poimenovanje invalid za gibalno ovirano osebo. Na tem področju je namreč zakonodaja precej poenotena v rabi besede invalid, hkrati pa se pridevnik invalidski uporablja tudi v poimenovanjih ustanov, kot je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ter družbenih ureditev, kot je invalidska pokojnina. Sicer pa se pri različnih javnih združenjih pojavljajo pobude za drugačno poimenovanje, in sicer z etimološko utemeljitvijo, saj latinsko poimenovanje invalidus označuje nekoga, ki je nemočen oz. bolehen. Predlagane rešitve so po podatkih Terminologišča Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša tako hendikepirani/hendikepirane, hendikepirane osebe, ljudje/osebe z oviranostmi, ljudje/osebe z ovirami, ljudje/osebe s posebnimi potrebami, ovirane osebe ipd. Glede na to, da besedo invalid najdemo tudi v Pravnem terminološkem slovarju (glej Fran.si), lahko rečemo, da je ta priporočena v pravnih besedilih, medtem ko je v drugih kontekstih možna raba drugih poimenovanj, ki so naslovnikom morda sprejemljivejša. Če pogledamo referenčni korpus za slovenščino Gigafida.si, lahko vidimo, da je pogostnost različnih poimenovanj naslednja. Vključene so frekvence za vse oblike, ne zgolj zapisane (vsi skloni, spoli, števila).

Kot vidimo, različni izrazi torej obstajajo, vendar so v primerjavi s poimenovanjem invalidi precej manj razširjeni. Kot pravijo v angleško govorečem svetu, je treba vedeti, kdo je tvoje občinstvo – zato se pri odločanju o poimenovanjih ravnamo predvsem po tem, za kaj in za koga pišemo.

Je pa res, da moramo v teh primerih upoštevati še občutljivost teme. Ranljivejše skupine moramo zaščititi tudi na ravni jezika in jim po možnosti z ustreznimi jezikovnimi praksami omogočiti boljše, varnejše življenje v naši družbi. Eden od načinov, da to dosežemo, je dosledna raba uveljavljane terminologije, kar obenem tudi pomeni, da moramo rabo spreminjati, ko/če se spremeni terminologija na ravni zakonov in drugih aktov.