Stalno gledališče Furlanije - Julijske krajine je novo sezono začelo s posebnim poudarkom na svoji tržaški identiteti; čeprav se v nazivu sklicuje na celotno deželo, je njegova naravnanost močno tržaško obarvana, z druge strani pa ga tudi furlanska deželna komponenta nekako ne mara za svojega. Kot prvo predstavo so na oder Rossettija znova postavili priredbo najbolj znanega romana tržaškega ikonskega pisatelja Itala Sveva La coscienza di Zeno; v slovenskem prostoru so naslov prevedli Zeno Cosini, kar žal opušča psihoanalitsko komponento, ki je temeljna značilnost romana.
Gledalci Stalnega gledališča Furlanije - Julijske krajine, vsaj tisti, ki spadajo v starejšo generacijo, so si tokrat že tretjič ogledali odrsko priredbo Svevovega romana: leta 1964 ga je na oder postavil Luigi Squarzina z Albertom Lionellom v glavni vlogi in leta 2003 Piero Maccarinelli z Massimom Dapportom kot Zenom, obakrat v priredbi Tullia Kezicha, ki jo je leta 1968 postavilo na oder tudi Slovensko stalno gledališče z naslovom Zenova izpoved; režijo je tedaj podpisal Jože Babič, v naslovni vlogi je nastopil Silvij Kobal.
Za tokratno postavitev v Rossettiju, ob stoletnici prve knjižne izdaje, sta delo priredila Monica Codena in Paolo Valerio, ki je podpisal režijo (obenem je tudi ravnatelj deželnega stalnega gledališča). Naslovno vlogo igra Alessandro Haber, ki skoraj skozi vso predstavo sedi v ospredju ob strani, s prižgano cigareto v roki, medtem ko ostali igralci, med temi tudi mlajši Zenov alter ego (Alberto Onofrietti), v besedah in gibih ponazarjajo njegovo pripoved.
V veliki dvorani Rossettijevega gledališča v Trstu bo predstava La coscienza di Zeno na sporedu do 8. oktobra.