Stoletje vsestranskih slovenskih umetnic

V prostorih Mestnega muzeja Ljubljana in Galerije Jakopič sta do 25. februarja na ogled kar dve razstavi, posvečeni slovenskim umetnicam. Muzej v središče pozornosti postavlja dvaindvajset slikark in kipark, ki so ustvarjale v prvi polovici 20. stoletja, v Galeriji Jakopič pa so predstavljene arhitektke in fotografinje ter njihove stvaritve. Večina razstavljenih slik in kipov sodi v zbirko mestnega muzeja, nekateri pa so izposojeni iz sorodnih muzejev, galerij in zasebnih zbirk. Kot navajajo organizatorji, je tokratna postavitev enkratna priložnost, saj je pester nabor umetnic oziroma njihovih del sploh prvič predstavljen skupaj.

V muzeju slikarke in kiparke

V prvi sobi so na ogled dela Henrike Langus (1836–1876), ki velja za prvo poklicno slikarko na Kranjskem. Sledijo dela Avguste Šantel star. (1852–1935), Avguste Šantel ml. (1876–1968) in Henrike Šantel (1874–1940) iz istoimenske družine, ki je tudi sicer močno zaznamovala kulturno življenje na Goriškem. Ivana Kobilca (1861–1926), ki je prvo samostojno razstavo svojih del pripravila že davnega leta 1889, je verjetno najbolj znano ime med slovenskimi slikarkami. Na razstavi si je mogoče ogledati še dela Karle Bulovec Mrak (1895–1957) in Mire Pregelj (1905–1966), ki veljata za prvi akademsko šolani slikarki pri nas.

V Trstu se je rodila Elda Piščanec (1897–1967), ki se je sprva ukvarjala z grafiko, pozneje pa se je odločneje posvetila slikarstvu. Pozornost je namenjena tudi umetnici Mari Kralj (1909–2010), ki naj bi leta 1937 za eno od slik na svili v Firencah dobila denarno nagrado, s katero si je plačala študij na akademiji za slikarstvo v Parizu. Mara Kralj je bila vsestranska umetnica, dobro znana tudi kot lutkarica. Strast do slikanja si je delila s soprogom Tonetom Kraljem, s katerim je sodelovala pri poslikavah cerkva na Primorskem. Vladimira Bratuž (1923–2006) je pripadala zadnji generaciji Plečnikovih učencev in učenk, v svet umetnosti pa se je zapisala predvsem s svojimi kiparskimi stvaritvami.

Partizanski pogreb v Trstu

Če se Mestni muzej osredotoča na dela slovenskih slikark in kipark, pa je v Galeriji Jakopič pozornost namenjena arhitektkam in fotografinjam. Ta razstava posebej izpostavlja dejstvo, da ženske vse do konca prve svetovne vojne niso imele dostopa do izobrazbe. Tako so se prve študentke na oddelek za arhitekturo tedanje tehniške fakultete vpisale šele nekaj let za tem, ko sta v Ljubljani nastali Plečnikova in Vurnikova šola (1925).

Kot partizanska fotografinja je predstavljena Vera Savič –na ogled so njene fotografije o pogrebu padlih partizanov na Velikem trgu v Trstu 9. maja 1945. V Trstu pa je začela svojo kariero fotografinja Julijana Rupnik Šelhaus, ki je bila tudi mati priznanega fotografa Edija Šelhausa.

Med zadnjimi dogodki tudi eden o Eldi Piščanec

Mestni muzej Ljubljana in Galerija Jakopič v Ljubljani sta pod idejnim vodstvom Barbare Savenc v ospredje postavila ženske; slikarke, kiparke, arhitektke in fotografinje, ki so si s svojo vztrajnostjo in popolno predanostjo umetnosti izborile mesto na razstavah, v šolah, na univerzah in v fotografskih ateljejih. Nastala je razstava Slovenske umetnice v obdobju 1850–1950, ki je v Ljubljani na ogled do nedelje, 25. februarja.

Do nedelje se bo zvrstilo še nekaj spremljevalnih dogodkov. Jutri ob 16.30 bo v Mestnem muzeju predstavitev razstave z Barbaro Savenc in Metko Pekle, ki bo kot pranečakinja v Trstu rojene Elde Piščanec predstavila slikarkine dnevniške spomine; izšli bodo letos v knjigi Segam po nebesnih zvezdah: Zgodba slikarke Elde Piščanec (Mladinska knjiga).

V soboto, dan pred zaprtjem razstave, sta predvideni še dve strokovni vodstvi. Ob 11. uri bo po razstavi v Mestnem muzeju obiskovalce popeljala avtorica Barbara Savenc. Ob 16.30 pa ljubitelje arhitekture in fotografije v Galeriji Jakopič pričakujeta kustosinji Ana Porok in dr. Marija Skočir.

Več v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.