Selitev iz ene domovine v drugo ali vračanje domov

Izven meja Republike Slovenije po neuradnih ocenah živi okrog pol milijona Slovencev in oseb slovenskega rodu, od tega okrog 130.000 v zamejstvu, ki se še vedno identificirajo s slovenstvom. Nekateri izmed njih so bili v Sloveniji rojeni in so se potem preselili v tujino, nekateri še nikoli niso bili v Sloveniji, nekateri so jo že obiskali, spet nekateri se v Slovenijo redno vračajo. So pa tudi taki, ki so se odločili, da bo Slovenija (znova) postala njihov dom, tako imenovani »povratniki«, so zapisali v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije, kjer je v preddverju Viteške dvorane na ogled razstava z naslovom Iz domovine v domovino: vračanje slovenskih izseljencev in njihovih potomcev v Slovenijo po letu 1990.

Postavljeno gradivo strnjeno prikaže izseljevanje iz slovenskega etničnega prostora od 19. stoletja naprej in izpostavi pomembnejše zgodovinske dogodke, ki so vplivali na njegov potek, v središče pa postavi skupno devetnajst življenjskih zgodb »povratnikov« različnih generacij, ki so se po praviloma daljšem življenju v tujini vrnili v Slovenijo. Vsaka zgodba prinaša svojstven pogled na življenje v izseljenstvu in vrnitev v matično domovino oziroma domovino prednikov ter tako odstira posamezna poglavja v zgodovini slovenskega izseljenstva.

»Jaz bi rekla, da Slovenci so ‘ful’ prijazni, hočejo pomagati ljudem, ki jih srečajo, čeprav so malo, pač malo niso odprti, tako na prvem momentu, ampak tako pol rabijo malo časa in pol vse gre, pa so ‘ful’ prijazni pa tudi ‘ful’ smešni,« so besede o lastnem dojemanju Slovencev, ki jih izpostavi študentka Amira Elkanawati, rojena v Egiptu kot potomka ene izmed tam živečih aleksandrink. Njena prababica je namreč ostala v Egiptu v 30. letih preteklega stoletja in si tam ustvarila družino.

Med zanimivejšimi zgodbami velja izpostaviti tudi pripoved Marije Štolcar Petrović, ki se je po dobrih dvajsetih letih iz Velike Britanije vrnila v domovino. Marija predstavi zgodbo o življenju večnega tujca kot tudi pripoved o osamosvajanju Slovenije ter kako so le-to dojemali Angleži.

»Ko prideš nazaj, se zavedaš, da si Slovenec. Če si v tujini, tam si tujec, tam te vsi obravnavajo nekako enako. Ti si tujec, ni važno, ali si Srb, Hrvat ali kdo drug, ampak ko prideš nazaj domov, veš, da si doma, da si to ti, da si Slovenec, da spadaš v Slovenijo,« je le še ena izmed številnih zgodb »gasterbajterjev« iz Nemčije, ki jo pripoveduje vrsto let tam živeča Vera Pavkovič.

Več v nedeljskem Primorskem dnevniku.