Prišli sta iz ZDA in našli mesto med Slovenci

Obe sta iz Amerike prišli v Evropo in v stik s slovensko kulturo pred dobrimi 30 leti. Ne izhajata iz literarnih vod, a sta v literaturi našli sredstvo za izražanje samih sebe.

Erica Johnson Debeljak in Elizabeth Griffin sta včeraj na Slovenskem knjižnem sejmu v Ljubljani spregovorili o svoji identiteti in o tem, kako doživljata slovenski svet. Pogovor je vodila Nadia Roncelli, urednica tržaške založbe Mladika, pri kateri je Griffin letos izdala avtobiografsko pripoved Moj kraški pristan. Sooblikovala ga je tudi mlada avtorica spremne besede Mojca Petaros.

Postati Slovenka ni enostavno

Obe sta se tudi zaradi politike odmaknili od svoje izvorne ameriške identitete. Griffin, ki na Tržaškem poučuje angleščino, je priznala, da v določenem trenutku ni bila več sposobna pojasnjevati italijanskim sogovornikom izbir ameriških državnikov. Svoj »pristan« je našla na Krasu, v naravi, in med tamkajšnjimi Slovenci.

Johnson Debeljak o sebi trdi, da je slovenska pisateljica. Njena identiteta je hibrid: z otroki doma govori angleško, v angleščini tudi piše, »moja zibelka, kot pravim, in moje bralstvo pa sta slovenska«.

Njena knjiga Devica, kraljica, vdova, prasica je izšla leta 2021. Za identiteto slovenske pisateljice se je morala pošteno potruditi. Po izidu knjige Devica, kraljica, vdova, prasica (2021), v kateri se je iskreno soočila tudi s smrtjo moža Aleša Debeljaka in ki je doživela uspeh med bralci, pa so jo tudi drugi začeli obravnavati kot slovensko pisateljico.