Poklon pustolovskemu tržaškemu skladatelju Antoniu Bibalu

Eden najbolj priznanih norveških skladateljev... je Tržačan Antonio Bibalo (1922-2008). Njemu je pianist Luca Sacher, ki poučuje na Glasbeni matici in konservatoriju Tartini, posvetil večer v Peterlinovi dvorani v Trstu. Ta je nastal iz sodelovanja Slovenske prosvete, Glasbene matice in Društva slovenskih izobražencev. Koncert je bil v tem primeru najprej pripoved, ki je na izgubljeno vez z rodnim mestom opozorila skozi besede samega skladatelja in njegovo glasbo. Ponovitev dogodka bo 25. marca na konservatoriju Tartini v Trstu.

Tavanje po Evropi v iskanju službe

Projekt izhaja iz družinskih spominov: pianistov oče Stefano Sacher je bil namreč prijatelj skladatelja, ki mu je v starih letih zaupal avtobiografski zapis. Dva ponavljajoča se elementa sta močno zaznamovala obdobje Bibalovega življenja od leta 1946, ko je diplomiral na tržaškem konservatoriju, do šestdesetih let prejšnjega stoletja, ko je njegova kariera doživela preobrat z dolgo pričakovanim uspehom. Prvi je bilo stalno iskanje službe, ki je v njegovem primeru pomenilo pustolovsko tavanje po Evropi v iskanju sreče, drugo je bilo burno sentimentalno življenje.

Na Norveškem si je zamislil opero po romanu Henryja Millerja: pisal je slavnemu literatu, ki si je vzel k srcu usodo bohemskega skladatelja in je finančno podprl uresničitev glasbenega projekta. Prijateljevanje z zvezdo je vzbudilo pozornost medijev in tudi založnika, kar je pomenilo začetek kariere. Sledila so naročila za druge opere in končna uveljavitev.

Več v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku