Kakšen naj bo Narodni dom v Trstu, ko bodo z njim res razpolagali tržaški Slovenci? S katerimi in kakšnimi vsebinami naj bo zapolnjen? Kdo naj se vseli vanj?
Ta in podobna vprašanja si postavlja marsikdo vsaj od leta 2020, ko se je ob stoletnici požiga Narodnega doma začel resnično udejanjati postopek njegovega vračanja nekdanjim lastnikom. Med njimi tudi mlada arhitektka Neža Brankovič, ki je Narodnemu domu v Ulici Filzi posvetila svojo magistrsko nalogo na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani (njena mentorica je bila prof. Maruša Zorec). Sinoči so njeni nalogi Dom v zalivu, idejna zasnova prenove Narodnega doma v Trstu podelili štipendijo Plečnikovega sklada. Visoko priznanje na področju arhitekture ji je v Plečnikovi hiši v Ljubljani podelila strokovna žirija, ki so jo sestavljali Matej Vozlič (predsednik), Blaž Babnik Romaniuk, Matjaž Bolčina, Luka Javornik in Mia Roth Čerina.
Kot je Neža Brankovič zapisala v svoji nalogi, njena idejna zasnova prenove »ponovno vzpostavlja povezavo stavbe z mestnim tkivom, v katerega je vpeta. Praznino v osrednjem delu hiše zapolni nov, vstavljen volumen, ki predstavlja novo konstrukcijsko jedro. Slovenska izložba znotraj mestnega središča v pritličju s svojo preglednostjo obiskovalce usmerja na osrednji javni prostor strehe, kjer se vzpostavi delno pokriti trg. Trg na strehi nadomesti izgubljeni trg pred hišo.«
Ko je bil namreč leta 1904 Narodni dom odprt, je gledal na prostrani trg pred njim, ki je že desetletja - zaradi nove gradnje - povsem neviden. V načrtu Neže Brankovič bi nov, delno pokriti trg na strehi Narodnega doma, ponovno vzpostavil dialog med palačo Maksa Fabianija in mestom, istočasno pa odprl pogled na večplastnost mesta Trst.
Več v današnjem (torkovem) Primorskem dnevniku.