Mit o Evropi, na katerega so Evropejci pozabili

Tržaškega novinarja in pisatelja Paola Rumiza sem obiskal v prijetni slovenski vasici, oddaljeni le kak kilometer od italijansko-slovenske meje, kamor se je preselil pred nedavnim. Dolgoletni dopisnik dnevnika La Repubblica, enega izmed osrednjih italijanskih časopisov, je v zadnjih letih, ko uživa zaslužen pokoj, v izjemni pisateljski kondiciji, saj je skoraj vsako leto njegova literarna žetev bogatejša za knjigo, ki se redno znajde na lestvici najbolj prodajanih knjig v Italiji.

Komaj sem stopil v kuhinjo, ki s svojimi vonjavami, kamnom in lesom diši po starih kraških tradicijah, mi je z navdušenjem pokazal v rokopisu svoj zadnji še neobjavljeni literarni trud: prelitje svojega zadnjega romana Canto per Europa (Pesem za Evropo) v enajsterce, kar pomeni, da je celotno knjigo iz proze prevrednotil v poezijo. Prvo vprašanje mi je torej intervjuvanec ponudil na zlatem krožniku.

Zakaj odločitev za poetizacijo vaše zadnje knjige?

V tem dramatičnem trenutku, ki ga doživlja Evropa, se moramo zavedati svojih korenin, pa tudi mitov, iz katerih je razvidno, do kod segajo in ki vselej temeljijo na zgodovinski resnici. Če se bomo odpovedali našim konstitutivnim mitom, se bomo odpovedali svojemu bistvu, saj brez zavedanja o temeljih se razblini tudi zavedanje o pripadnosti.

Bi našim bralcem osvežili ta mit?

Znameniti mit o Evropi in njenem nastanku poznamo že iz starogrškega izročila, opisala sta ga tudi pesnika Homer in Heziod, za njima pa Ovid v Metamorfozi. Legenda pravi, da se je Zevs, ko je zagledal prelepo hčer feničanskega kralja mest Tir Agenora Evropo, vanjo zaljubil in se, da bi se ji prikupil, spremenil v postavnega belega bika. Evropa se je najprej prestrašila, potem pa jo je prisilil, da ga je zajahala in z njim poletela prek morja do Krete. Takrat ji je bik razkril svoje resnično božansko poreklo, preimenoval Kreto v Evropo in tako imenoval tudi vso celino, h kateri pripada grški otok. Kraljična mu je tokrat vrnila ljubezen, pot k ustanovitvi Evrope in postavitvi njenih jasnih duhovnih in etničnih temeljev pa je bila tako začrtana.

Celoten intervju lahko preberete v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.