Lara Komar se je znašla v televizijskem »ženskem raju«

Življenje včasih ustvarja srečne splete dogodkov, ki vodijo v nepričakovane smeri. Gledališka in televizijska igralka iz Trsta Lara Komar zelo dobro pozna takšna naključja: načrtovala je delo na področju menedžmenta in se je znašla v gledališki šoli, študirala je solopetje in je postala dramska igralka, sprejela je televizijski izziv v Sloveniji in je postala medijska osebnost. Prav gotovo pa si ni predstavljala, da bo ravno popularnost v slovenski televizijski seriji omogočila nov in ponovno nepričakovan korak, kot je vloga v peti sezoni italijanske nadaljevanke Il Paradiso delle Signore.

Prva epizoda, v kateri jo bomo lahko videli, bo na sporedu v četrtek, 25. februarja, ob 15.55 na programu RAI 1 (za zamudnike pa kasneje na RaiPlay). Za avdicijo se tudi tokrat sploh ni menila, kot nam je povedala po telefonu v pavzi med snemanji in tik pred debijem: »Klic iz Rima je bil zame totalno presenečenje. Predlagali so mi avdicijo za vlogo. Nadaljevanko sem poznala, ker je v njej igrala kolegica in prijateljica, s katero sem sodelovala v tržaškem gledališču Rossetti. Priznam, da me je možnost nove spremembe nekoliko vznemirila. Imela sem veliko pomislekov, sploh ni bila v načrtih. Priložnost neiskane, drugačne izkušnje pa se je prikazala sredi pandemije kot svež zrak, zato sem sprejela izziv in se odpravila v Rim. Odgovor je prišel kmalu po avdiciji. Zanimala jih je moja zgodba, na pol poti med Slovenijo in Italijo, kot tudi to, da sem na slovenskih ekranih precej popularna, v Italiji pa še dokaj neznana. »Eksotika« je verjetno odigrala ključno vlogo. Na podoben način ima tudi moj lik mešan izvor: pred avdicijo sem se pripravila na angleški prizvok, potem pa so me presenetili, ker je bilo treba vzeti spet v roke francoske učbenike!«

Kdo je torej vaš lik?

Moj lik je Gloria Moreau, vodja uslužbenk milanske veleblagovnice Il Paradiso delle Signore, okrog katerih se vrtijo vse zgodbe. Je močna in nekonvencionalna ženska s skrivnostjo, ki je ne morem seveda razkriti. Navdušil me je preplet strasti, ljubezni, hrepenenja, ki tvori lik, predvsem pa mi je všeč zgodovinski okvir. Scenarij poudarja vprašanje ženske emancipacije v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, zato serija posreduje tudi globlje sporočilo.

Kako poteka vaš delovni dan?

Zbudim se ob petih zjutraj, ker priprava na snemanje traja tudi poldrugo uro. Živim v malem stanovanju sredi slikovite četrti Trastevere; vsak dan me pridejo iskat in me peljejo domov, da bi imela čim manj zunanjih stikov. Snemanje te nadaljevanke se ni ustavilo niti sredi pandemije, kljub temu, da gre za zelo veliko delovno ekipo. Vse to je možno le z zelo strogim nadzorovanjem. Testirajo nas dvakrat tedensko. Glede samega dela imam srečo, ker prihajam iz Trsta in zato skušajo skoncentrirati snemanja mojih prizorov. Kar pa ne pomeni, da se izognem dolgim čakalnim dobam, ki so sestavni del filmskega in televizijskega procesa. Čakanje je treba izkoristiti, da se lahko primerno zbereš. V trenutku snemanja ne bo namreč prostora za negotovost in ponavljanje.

Več v današnjem (torkovem) Primorskem dnevniku.