Fascinantno življenje Maruše Krese

December je obogatil slovenske knjižne police z dvema novima poklonoma ustvarjalnosti Maruše Krese. Pri založbi Goga je izšel antološki izbor njenih pesmi, pri založbi Besa Muci iz Lecceja pa v prevodu Lucie Gaje Scuteri njena zbirka Vsi moji božiči – Tutti i miei natali.

Njena poezija je izrazito avtobiografska, pravi sprehod po njenem življenju. »Pisala jo je, ko je bila v stiski,« je med predstavitvijo v ljubljanskem baru Daktari, pojasnila njena sestra Meta Krese. Značilnost njenih pesmi je naštevanje. »V postromantičnem kontekstu bi rekli, da gre za osebnoizpovedno poezijo, a z razliko od takrat gre pri Maruši krvavo zares,« je med večerom povedal Prešernov nagrajenec Boris A. Novak. Zbirka Pesmi je sploh prva izdaja pesniškega ustvarjanja Maruše Krese v Sloveniji ter vsebuje izbor pesmi iz šestih zbirk, izdanih med letoma 1989 in 2001. Avtorica je večinoma objavljala v nemškem prostoru pri založbah Wieser ali Drava.

Življenje Maruše Krese (1947-2013) je bilo fascinantno, kar se odraža v njenem celotnem literarnem ustvarjanju. V romanu Da me je strah? (2013), ki je doživel posthumni uspeh, je ustvarila družinsko sago treh generacij. Starša Franc Krese Čoban in Ljudmila Saje sta bila partizana, njega so imenovali za narodnega heroja. V letih študentskih protestov, letih izredne svobode, je bila Maruša »kraljica« legendarnega lokala Šumi, kjer je s pisanimi krili in z okroglimi očali po vzorcu Johna Lennona poosebljala hipijevsko razpoloženje tistih let. Takrat je bila »oborožena tudi z magičnim priimkom Šalamun,« pravi Boris A. Novak v spremni besedi. V zakonu s Tomažem Šalamunom sta se rodila Ana in David. V sedemdesetih je nastopila politična prizemljitev, ko so razmere v Jugoslaviji dovoljevale manj svobode, ona pa jo je doživela kot »mrzlo realnost, okolja in osebno, z osebnimi težavami, spori, ločitvijo«. O tistih letih pripovedujejo prvi zapisi zbirke Vsi moji božiči.

Maruša Krese je izbrala življenje na poti. Njena Toyota, ki jo je marsikomu posodila, je postala mitična. Sestra Meta je med večerom povedala, da, če je Maruša izjavila, da bo iz Ljubljane skočila nekam, niso bile to Domžale, temveč npr. Berlin, na kar opozarjajo tudi Vsi moji božiči. Življenje je stlačila v eno samo Yorkshire torbo, kot pravi naslov zbirke iz leta 2003.

Več v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.