POD PREPROGO: Voljni in Re-Arm EU. Bog nam pomagaj!

Britanski premier Keir Starmer je navezo, ki naj bi po umiku ZDA »branila Ukrajino in zagotavljala mir v državi«, poimenoval koalicija voljnih. British humour? Isti naziv so leta 2003 skovali za neupravičen napad na Irak. Šele naknadno so z lažmi izsilili privoljenje ZN, ko je ameriški državni sekretar Colin Powell v generalni skupščini kazal epruveto smukca, češ da je antraks. Tudi takrat so bili Britanci - Tony Blair - v prvi vrsti.

Na Starmerjevo povabilo se je v Londonu zbrala neformalna evroatlantska druščina, kajpak brez Gospodarja, in se razglasila za voljne. Nekateri bolj, drugi manj. Kateri bo cilj, še ni jasno, kot ni jasno, kam naveza sodi. Menda ne v EU, saj večine članic niso povabili. V Nato torej? Navzočnost Britancev, Kanade, Turčije kaže v to smer, toda kaj, ko šefa ni zraven. Nato brez ZDA pa je kot Vatikan brez papeža - »sede vacante«.

Kako bodo voljni zdaj pomagali Ukrajini? Bodo od ZDA kupovali orožje za boj proti Rusiji, s katero se ZDA ljubeznivo pogajajo? Bilo bi groteskno. Bodo poskrbeli sami? Tri leta posredniške vojne so dokazala, da ves Natov aparat vključno z ZDA ni porazil Rusije. Pa bi jo Evropejci zdaj sami? Absurdno. »Kajti Rusije ne moreš premagati, ne da bi sprožil tretjo svetovno vojno,« svari Massimo Cacciari.

Celo neokonservativci, ki so z Bidnom vedrili v State departmentu, so to dobro vedeli, zato so omejevali pošiljke raket dolgega dosega Ukrajini. Rusijo so pred strateškim spopadom s Kitajci hoteli ošibiti, ne jo zlomiti. Vsa retorika o demokraciji, ukrajinski suverenosti, etiki in mednarodnem pravu je bila le za naivne duše, vključno z voditelji EU, ki se vedejo, kot da bi bilo vse to res. A je tam Gaza v dokaz, koliko veljata etika in mednarodno pravo na njihovi lestvici vrednot.

Bodo torej voljni zagotovili mirovne sile v Ukrajini, potem ko si bosta Donald Trump in Vladimir Putin vzela ozemlja in rudnine, Evropi pustila dolgove, Ukrajini pa slavo »in memoriam«? Lepo prosim! Putin je sprožil vojno, ker mu je Nato, prosto po Frančišku, lajal pred durmi, pa naj bi zdaj sprejel Natove vojake v mirovniški preobleki? Za koalicijo voljnih ne vidim svetle bodočnosti.

Še manj jo za Evropo bojevnikov, ki jo Ursula von der Leyen novači za 800 milijard evrov. Čemu ta militaristična paranoja? Lani sta EU in Velika Britanija namenili obrambi trikrat več denarja kot Rusija, podobno je razmerje v prebivalcih, razmerje v BDP pa je kar 11:1. Naj se torej bojimo Rusije, ki v treh letih ni prišla niti do Kijeva?

Predsednica Evropske komisije, ki nima pristojnosti za obrambo, je celo prehitela Evropski svet in preprečila razpravo v parlamentu EU. Morda ker ve, da večina Evropejcev noče oboroževanja. V Italiji 66 %, po zadnji anketi. Zakaj torej sili? Lahko ugibamo: dobrikanje Trumpu, da bi nam prizanesel s carinami; napenjanje mišic, da bi prikrila lastno nekonsistentnost; poskus preustroja izdihajoče avtomobilske industrije v vojaško. Orožarji seveda praznujejo. Delnice italijanskega Leonarda so v ponedeljek poskočile za 16,3 %, v treh letih pa za 700 %, od 6,5 evra februarja 2022 na dobrih 45 te dni.

Pa kakšna bo ta Evropa? Doslej je veljalo, da EU sloni na treh temeljih: miru, družbeni pravičnosti, demokraciji. Mir so zatajili leta 1999 z bombardiranjem Srbije in s sodelovanjem v vsaki vojaški avanturi ZDA v Iraku, Afganistanu, Libiji do Ukrajine. Socialno pravičnost so pokopali že leta 1992, ko so v Maastrichtu v ustavo EU zakoličili neoliberalne monetarne dogme, ki siromašijo množice v korist finančnih elit. Kaj pa demokracija, ko nam vladajo globalni finančni skladi in so jim naši politiki le pokorni sluge?

Brez federalne EU je skupna vojska utopija. Oboroževali bomo ne eno, ampak 27 vojsk, ki se slej ko prej utegnejo spopasti med sabo. Re-Arm Europe bo namreč pokončal ostanke socialne države, saj bo denar od zdravstva, šolstva, pokojnin šel v orožarne. To bo povečalo družbene konflikte. Levice ni več, zato jih bo kapitalizirala skrajna desnica. Kmalu tudi migranti ne bodo več dovolj za preusmerjanje gneva, ki ne najde poti do finančnih oligarhij, ki so s poglabljanjem neenakosti do nevzdržne skrajnosti odgovorne za osiromašenje množic. Ko bo z mize padalo vse manj drobtinic, se bomo zanje začeli trgati z evropskimi sosedi ali kar med nami. Orožja bomo imeli na pretek.