PERSPEKTIVE: Ne glede na vse se svet vrti

Prejšnji teden sem po radiu slišal, da pripadniki generacije Z, to so mladi, rojeni v poznih devetdesetih letih in v prvi polovici prvega desetletja novega tisočletja, hodijo spat veliko bolj zgodaj kot pripadniki prejšnjih generacij. Razlog za zgodnji počitek je zdravje - 8 ur spanja na dan pozitivno vpliva na naše zdravje. Pri tem je še posebej presenetljiv podatek, da naj bi mladi postavljali spanje celo pred žuranje in zabavo. Stvar je zelo zanimiva, predvsem če jo postavimo v širši kontekst razmišljanja mladih.

Zadnjih nekaj let, od pandemije covida-19 pa še toliko bolj, imam vtis, da se je odnos ljudi do dela močno spremenil. V življenju ljudi so se pojavile druge prioritete in zaslužek ni več edino merilo za izbiro službe. Predvsem mlade zdaj zanimajo tudi drugi, nematerialni vidiki: dovolj prostega časa za uresničevanje lastnih strasti, spodbudno delovno okolje, etična načela in podobno. Mladih ne zanima več le visoka plača. Ne razumite narobe, ne gre za to, da bi hoteli mladi živeti od ljubezni. Ljubezen ne plačuje položnic na koncu meseca, to je vendar jasno, ampak grobi dobiček ni več edino vodilo naših življenj. V tem globoko kapitalističnem svetu, v katerem ima vse določeno ceno in je trgovina z živili dostopnejša in odprta dlje kot zdravstveni dom, je lepo videti, da se stvari spreminjajo. Zato mogoče ni tako nenavadno, da povsod opazimo izobešene plakate, ki iščejo delavce: ne da mladi nočejo delati, nočejo delati pod takimi pogoji. Delo pa ni edini dokaz, da se stvari spreminjajo. Če malo pobrskamo po spletu, lahko zasledimo, da se mlajše generacije v primerjavi s starejšimi manj zanimajo za nakup lastnega stanovanja. Če je po eni strani res, da mladi danes zaslužimo manj kot naši starši - in to prvič v zgodovini -, je tudi res, da si tisti, ki zasluži dovolj, ne prizadeva tako močno za nakup nepremičnine. Podobno je tudi s prevoznim sredstvom.

Pred kratkim sem bral študijo, opravljeno v večjih evropskih mestih, Amsterdamu, Londonu, Berlinu in Barceloni, kjer so pripadnike različnih generacij spraševali o tem, kako močno si želijo imeti lasten avto. Študija je zelo jasno pokazala, da zanimanje za posedovanje motornega vozila upada s tem, ko pada tudi starost. Razlogi za nezanimanje med mladimi so bili predvsem ekološke («avto škodi okolju, v katerem živimo«) in praktične narave («imamo zelo dober javni promet, zakaj bi rabil svoj avto«; »če ga potrebujem, si ga lahko sposodim«). Eden izmed zapisanih odgovorov pa je močno pritegnil mojo pozornost: na Nizozemskem obstajajo četrtne skupnosti, ki skupaj kupijo avto in si ga nato delijo glede na potrebe. Torej več oseb kupi en sam avto, ki je skupna last, raba in stroški pa se delijo. Ti ljudje namreč avta ne potrebujejo vsak dan in če bi ga kupili vsak zase, bi večino časa stal v garaži. Poleg tega je treba vedeti, da so davki na avtomobile in cene parkirnin v Amsterdamu zelo visoki - zakaj torej ne bi ujeli dveh muh na en mah? Prihranim in naredim nekaj dobrega za okolje!

Kar želim povedati, je, da imamo mladi v življenju druge prioritete. Naših idej in stališč ni vedno lahko deliti ali celo razumeti, toda naše mišljenje se razlikuje, tako kot se je mišljenje naših staršev od mnenj in prepričanj njihovih staršev. Naš pogled na življenje je drugačen in tako je tudi prav. Svet se spreminja. Mogoče oziroma verjetno nam to ni vedno všeč, ampak tako pač je. Ne glede na vse se bo svet vrtel naprej in če želimo v tem izrazito kapitalističnem svetu, v katerem se mi zdi, da življenje nima več tiste vrednosti, o kateri govorijo starši, dobrobit nas samih in našega okolja postaviti pred dobiček, to ni ravno najhuje. Morda pravljic, ko smo bili otroci, nismo samo poslušali, temveč smo njihove nauke tudi ponotranjili in se sedaj borimo, za kar mislimo, da je prav. Pustite nam, da poskusimo svet voditi drugače. Mogoče nam ne bo uspelo, ampak krivda je vaša, če smo se naučili boriti za to, kar mislimo, da je prav.