OROŽJE: Vojna je norost

»Vojna je norost,« je zakričal papež Frančišek 13. septembra 2014 v homiliji med mašo v Redipulji za žrtve vseh vojn ob 100. obletnici prve svetovne vojne.

»Vojna je norost,« je ponovil papež Frančišek 23. februarja lani v baziliki svetega Nikolaja v Bariju in dodal: »Tej norosti se ne smemo vdati.« In še: »Vojna je polom vsakega človeškega in božjega načrta.« Na zasedanju o duši Sredozemlja, o prisotnosti številnih cerkev na tem območju, o miru in dialogu med kulturami je bil Frančišek do vojn brezkompromisen: »Vojna, ki preusmerja gospodarske vire v nakup orožja in krepitev vojaškega aparata ter jih s tem odjeda življenjskim funkcijam družbe, kot so podpora družinam, zdravstvu in izobraževanju, je – kot uči sveti Janez XXIII. v encikliki Pacem in terris – v nasprotju z razumom.«

Prejšnji teden se je v Italiji zaključila mesečna kampanja, ki jo je mreža mirovniških organizacij posvetila informiranju o vojaških stroških. Italijanskim državljanom je – po dobrem letu omejitev in žrtvovanj zaradi pandemije – ponudila primerjavo, da bi (morda) dojeli, kaj je zanje in za njihovo obrambo bolj potrebno.

Z denarjem, potrošenim za ročni raketomet Spike, bi lahko kupili 75 pljučnih ventilatorjev; z enim helikopterjem NH 90 manj bi imeli 4500 pljučnih ventilatorjev več. Oklepnik Centauro stane toliko, kolikor 2800 štipendij za zaslužne študente; tank Ariete kot 20 majhnih bolnišnic. Z enim vojaškim patruljnim čolnom razreda PPA bi posodobili 410 bolnišnic. Ko bi se odrekli podmornici U-212, bi lahko zaposlili tisoč zdravnikov za dobo desetih let; ko bi se odrekli fregati iz razreda Fremm, podobni tistima, ki ju je Italija prodala Egiptu, bi za dobo desetih let zaposlili 1200 bolničarjev. Lovski bombnik F35 je »vreden« prilagoditve varnostnim predpisom 380 šolskih poslopij; ladja za posebne intervencije razreda Trieste »velja« kot univerzitetne šolnine enega milijona študentov.

Kaj je bolj razumno: nakup orožja ali ukrepi v korist javnega dobrega? Ko je bil Frančišek še Jorge Mario Bergoglio, je imel kot škof v Buenos Airesu opravka z orožjem. Škofijski ekonom ga je seznanil, da je škofija del svojih sredstev investirala v »resno in pošteno banko«. Prišlo je do zamenjave ekonoma in ko je nov odgovorni za škofijske finance preveril, kam je banka investirala cerkveni denar, je ugotovil, da je več kot 60 odstotkov sredstev vložila v podjetja, ki proizvajajo orožje.

V zadnjem letu, od začetka pandemije, se je papež Frančišek še večkrat obregnil ob orožje. »Škandalozno je, da v času pandemije beležimo porast orožja,« je zažugal letos ob veliki noči. Ob 1. maju pa je ponudil recept: »Uporabimo denar, namenjen orožju, za tragedije, kakršna je pandemija koronavirusa.«

Ampak: tudi Vatikan ima svojo vojsko. Majhno, a z dovolj orožja, izvirnim grehom norosti, imenovane vojna, ki s sodobno prirejenim evangelijem vse bolj pogojuje sedanjost.

»Kdor je brez greha, naj prvi zaluča bombo.«