IRANSKI NAPAD: Demonstrativni ognjemet

Malokdaj je bil vojaški napad tako odkrito napovedan kot v soboto, ko je Iran na Izrael izstrelil več kot 300 dronov in raket. Svetovni mediji so že več dni napovedovali ne le, da se bo zgodilo, ampak tudi kdaj in kako. Napad je bil odziv na izraelsko raketiranje konzulata Irana v Damasku. Šlo je za neposreden izziv Iranu, odgovor ni mogel izostati.

Medtem ko se v Gazi nadaljuje kalvarija ljudi zaradi bomb in stradanja, se napetost stopnjuje v smer skrajno nevarnega konflikta, ki si ga razen izraelske vlade nihče ne želi. Najmanj si ga želi Iran, a nočejo ga niti ZDA ne zaveznici Irana, v ukrajinsko vojno zajeta Rusija in bolj odmaknjena Kitajska.

Le Benjamin Netanjahu priliva olja na ogenj. Na neopravičljiv napad Hamasa 7. oktobra se je odzval, kot da je komaj čakal na dokončen obračun tako s Palestinci kot s strateškim sovražnikom Iranom. Vsem je pred očmi nesorazmerno maščevanje v Gazi, zaradi katerega se Izrael v Haagu zagovarja zaradi obtožbe genocida.

Priložnost je Netanjahu izkoristil tudi za obračun z Iranom in šiitskimi milicami v Libanonu, Siriji in Iraku, z raketiranjem oporišč in ciljnimi umori vojaških in političnih voditeljev. V Siriji so od začetka leta ubili iranskega generala Razija Musavija, v Bejrutu drugega moža Hamasa Saleha al Arourija, ZDA so v Iraku likvidirale šiitskega poveljnika Taliba al Saidija. Ne mine dan, da ne bi izraelski lovci napadli šiitskih postojank v Damasku in Alepu ali položajev Hezbolaha tudi globoko v zaledju Libanona. V obeh državah je žrtev na stotine, z juga Libanona se je izselilo že več kot 100.000 ljudi.

Kakovostni skok pa je bil 1. aprila napad na iranski konzulat v Damasku, v katerem je umrlo 13 ljudi, med njimi generala Mohamed Reza Hamadi in Mohamed Hadi Rahimi, prvi in drugi mož iranske garde ter pet njunih oficirjev. Napad z dvema ciljema. Povleči Iran neposredno v konflikt in s tem prisiliti ZDA, da vstopijo v vojno na strani Izraela. Ni naključje, da je prav v dneh napada predsednik Joe Biden stopnjeval pritisk na Netanjahuja, naj se v Gazi odpove vdoru v Rafo in naj dopusti dostavo humanitarne pomoči.

Iran se je znašel v zadregi. Doslej je odziv na napade prepuščal šiitskim milicam v Libanonu, Siriji, Iraku ter jemenskim Hutijevcem. Tokrat pa je šlo za neposreden napad nanj. Če ne bi odgovoril, bi si režim v Teheranu zapravil vpliv v regiji in podporo domače javnosti. Po drugi strani pa ni smel dati vojaško močnejšemu Izraelu pretveze za nov napad.

Teheranski ajatole so izbrali zmerno pot. Črpali so iz tisočletne perzijske kulture, ki je svetu dala šah, igro, kjer so odločilne preudarnost, potrpežljivost, strategija. Odločili so se za spektakularen napad vendar tako, da ne bi povzročil posledic. Najavili so ga vnaprej. Še preden so droni in rakete vzleteli, so povedali, kam so namenjeni. V Združenih narodih so utemeljili, da gre za legitimen odziv na izraelski napad in da je za Iran s tem zadeva zaključena.

ZDA, ki so skupaj s Francozi, Britanci in Jordanci še izven izraelskega zračnega prostora prestregli večji del dronov in raket, soglašajo. Biden Netanjahuja prepričuje, da je učinkovita obramba enakovredna vojaški zmagi, zato ni razloga za novo maščevanje.

Se bo Izrael s tem zadovoljil? Bojne izjave celo »zmernega« Benija Ganca, dajejo misliti, da ne. Nekaj je gotovo retorike, toda napad na iranski konzulat je bil premišljen del strategije, ki jo lahko ustavi le zelo odločen poseg ZDA, preden jih Izrael postavi pred izvršeno dejstvo. Izrael bi z raketami dolgega dosega lahko udaril po iranskem ozemlju ali pa se odločil za invazijo Libanona kot že dvakrat v preteklosti, vendar tokrat tudi z 10.000 možmi misije ZN Unifil vmes.

V obeh primerih bi bile posledice grozljive, konflikt neobvladljiv. Sobotni napad Irana je bil le simboličen, Hezbolah, ki razpolaga z desettisoči raket, jih je izstrelil le za vzorec. Ko bi jih množično, bi zasičil izraelski zračni ščit in iranskim raketam omogočil, da Izraelu prizadenejo zares boleč udarec. Seveda bi potem sledilo maščevanje na kvadrat, kot v Gazi. Pri čemer ne gre pozabiti, da ima Izrael 150 do 200 jedrskih konic, večinoma na podmornicah, tudi pred obalo Irana.

Nujno je, da ZDA enkrat za vselej ukrotijo izraelske skrajneže in jim dopovedo, da tako vodijo v pogubo sebe in svet.