V Doberdobu poskrbeli za mlaje

V Doberdobu, Jamljah, Dolu in na Poljanah je doberdobska občina poskrbela za izkop lukenj na parcelah v občinski lasti, v katere bodo vgradili kovinske podstavke, ki bodo na predvečer letošnjega prvega maja omogočili postavitev mlajev.

V goriški občini po drugi strani čakajo, da na deželi pripravijo pravilnik za postavljanje mlajev, šele zatem bodo poskrbeli za izkop lukenj in za izgradnjo ustreznih podstavkov. Kdor bo letos hotel v goriški občini postaviti mlaj, bo to moral storiti na zemljišču v zasebni lasti.

Srečanje z društvi

»Počakati moramo nekaj dni, da se zemlja uleže, tako da bomo proti koncu meseca lahko izvedli testiranje nosilnosti lukenj in podstavkov. Sredi aprila načrtujemo srečanje s krajevnimi društvi, na katerem bomo posredovali vse potrebne informacije za postavljanje mlajev,« pojasnjuje doberdobski župan Fabio Vizintin, po katerem je doberdobska občina v izkop lukenj in izgradnjo jeklenih podstavkov vložila nekaj manj kot 50.000 evrov proračunskih sredstev.

V Doberdobu so novo luknjo izkopali ob robu spomenika padlim v narodnoosvobodilnem boju, tako da mlaj ne bo več stal na robu ceste pred cerkvijo, kjer je predstavljal nevarnost za promet. V Jamljah bo po novem mlaj stal tik ob vhodu v večnamensko središče društva Kremenjak, kar je le nekaj metrov stran od prejšnje lokacije; podobno velja tudi za Palkišče v Dolu, kjer ga bodo še naprej postavljali v bližini spomenika padlim v narodnoosvobodilnem boju, in na Poljanah, kjer bo še vedno stal na trgu sredi vasi. Župan pojasnjuje, da bodo kovinske podstavke s premičnimi cevmi, v katere bodo s klini učvrščeni mlaji, hranili na občini. Pred prvim majem jih bodo vgrajevali v luknje in jih ob koncu maja odstranjevali. Ko bodo mlaji učvrščeni v premične cevi, jih bo mogoče varno dvigniti, pri čemer ne bo več nevarnosti, da bi se lahko med dviganjem premikali v levo ali desno. »Občina si v bistvu jemlje odgovornost, da je celotna struktura varna; kdor bo želel postaviti mlaje, bo moral pripraviti prošnjo in upoštevati navodila za njihovo dviganje,« pravi doberdobski župan Fabio Vizintin in napoveduje, da bodo občani dobili vse potrebne informacije na srečanju, ki bo predvidoma sredi aprila.

Doberdob je sicer edina občina, kjer so do konca speljali zapleten postopek, ki zagotavlja varnost in hkrati ohranjanje tradicije. Za pripravo načrta so se župan Fabio Vizintin in ostali člani odbora odločili, potem ko se je leta 2022 med postavljanjem mlaja v Podgori zgodila nesreča, v kateri se je hudo poškodovala mlada Krminčanka. Nekaj dni kasneje so v doberdobski občini - tako kot v goriški - odredili odstranitev vseh mlajev, ki so bili postavljeni na javnih zemljiščih brez pridobitve predhodnega dovoljenja, nakar so v proračun vključili denar za pripravo načrta, ki bi omogočal postavljanje mlajev ob spoštovanju predpisov in brez varnostnih tveganj. Občina Doberdob je nameravala postopek izpeljati v kratkem času in tako omogočiti zakonito postavljanje mlajev že leni, vendar so osnutek načrta prejeli šele v prvih dneh aprila, tako da lani avtoriziranih mlajev ni bilo. Župan nam je že svojčas razložil, da je dokumentacija morala večkrat romati tudi na Deželo Furlanijo - Julijsko krajino, ker so jim morali prižgati zeleno luč pristojni tehnični uradi, kar je zahtevalo kar nekaj časa. Domačini so lani vseeno postavili nekaj manjših mlajev, po Doberdobu je bilo po vasi razobešenih tudi več rdečih zastav.

Pripravljen bo julija

Med lanskim poletjem je postopek za normiranje postavljanja mlajev stekel tudi na Deželi Furlaniji - Julijski krajini, kjer se je zanj zavzel deželni svetnik Diego Bernardis, medtem ko se z zadevo na goriški občini ukvarja občinski odbornik Maurizio Negro.

»Ravno pred nekaj dnevi sem bil na deželi v Trstu, kjer pravkar pripravljajo pravilnik za postavljanje mlajev, ki bo predvidoma nared do julija, kar seveda pomeni, da letos v goriški občini še ne bo mogoče postavljati mlajev na javnih mestih, temveč bodo lahko podobno kot lani stali le na zasebnih zemljiščih,« pravi Negro in pojasnjuje, da bo v pravilniku zapisano, kako naj se v gozdu varno podere drevo in ga zatem odpelje na mesto postavljanja. Sledila bodo navodila za varno dviganje mlaja, ki bodo veljala za celo deželno ozemlje - to se pravi tudi za nekdanjo tržaško pokrajino. »Ko bo pravilnik pripravljen, bomo lahko zaprosili za denar za izkop lukenj za postavitev mlajev in izgradnjo ustreznih podstavkov v krajih, kjer bodo za to zaprosili,« napoveduje Negro, kar sicer pomeni, da bi se celotna zadeva lahko pozitivno razpletla do prihodnjega leta - seveda, če ne bo posebnih zapletov.

Lani so na zemljiščih v zasebni lasti postavili mlaja v Štmavru in Štandrežu, medtem ko so v Podgori posadili drevo. Po vsej verjetnosti se bodo na podoben način odločili tudi letos.