V nedeljo so potapljači iz Soče v Solkanu potegnili dele originalne ograje s solkanskega mostu. Leta 1916 je bil most med 6. soško bitko namreč porušen, kosi ograje pa so popadali v reko. Soča je tako več desetletij na dnu struge pod solkanskim mostom varovala ostanke železne avstrijske ograje, za katero se je kasneje izkazalo, da je delo Otta Wagnerja, znamenitega secesijskega arhitekta. Tančico skrivnosti je s pomočjo večletnega raziskovanja odgrnil domačin Gorazd Humar, strasten preučevalec mostov. Humar meni, da novo odkritje daje solkanskemu mostu, ki že slovi kot most z največjim kamnitim lokom na svetu z razponom 85 metrov, še večjo vrednost.
Zgodba o secesijski ograji se je začela razkrivati leta 1999. Kar 83 let po porušitvi avstrijskega loka solkanskega mostu so potapljači iz novogoriškega Društva za podvodne aktivnosti Soča iz reke dvignili nekaj kosov avstrijske ograje, ki se je leta 1916 skupaj z miniranim lokom zrušila v Sočo. Že nekaj kosov originalne ograje je Gorazdu Humarju dalo slutiti, da so narejeni po načrtih slavnega secesijskega arhitekta Otta Wagnerja, saj je enake primerke videl na Dunaju. Wagner je namreč avtor celostne urbanistične in arhitektonske ureditve dunajske mestne železnice, projekt mu je bil zaupan leta 1894.
Več v današnjem (torkovem) Primorskem dnevniku.