Protipožarni model celostne revitalizacije kmetij

V lanskem požaru na Krasu je gorel pretežno gozd, pa tudi travišča in polja sivke. Zemljišča, ki so bila že prizadeta v požarih v zadnjih dvajsetih letih in so preteklo poletje ponovno gorela, nimajo več prsti, pravijo domačini. Zaradi posegov ob gašenju je pokrajina z uničenimi kolovozi in suhimi zidovi ponekod dobesedno neprepoznavna. Zato je zdaj v pripravi projekt EIP (Evropska inovativna partnerstva) z imenom Inovativni protipožarni model celostne revitalizacije kmetij, v katerem bo sodelovalo enajst kmetij in štirje strokovni partnerji. Med njimi bodo z območja v požaru prizadetega Krasa vključeni Javni zavod Miren Kras ter Zeliščna kmetija Rogelja, Kmetija Carstica in Kmetija Francetovi. Kot pojasnjuje Ariana Durnik, direktorica Javnega zavoda Miren Kras, naj bi bil inovativni protipožarni model celostne revitalizacije kmetij usmerjen v kasnejšo pridelavo hrane z upoštevanjem ekoloških principov. Velika pozornost bo namenjena revitalizaciji prsti in biodiverziteti ter ohranjanju kulturne krajine. Za nameček naj bi tako prišli še do protipožarnega modela, ki ga bodo lahko uporabljali tudi drugi.

Geomantijska analiza

Sicer pa bo model temeljil na geomantijski analizi, ki bo pokazala potenciale na območju posamezne kmetije, kjer je za zagotovitev vitalnosti kmetij potrebno naravi pomagati z modro-zeleno infrastrukturo, ki zajema tako obnovo biocenoz kot pomoč prsti za hitrejšo revitalizacijo. »Gre za oceno življenjske energije pokrajine. To so posebna znanja, ki so jih v preteklosti zagotovo vključevali v izbiranje lokacij, kje bodo stale cerkve, svetišča in podobno. Lahko rečem, da danes načrtovalci okolja in prostora tega vidika ne upoštevajo več v takšni meri in zagotovo se zamujajo priložnosti za vzpostavljanje bolj zdravih in prijetnih bivanjskih okolij. Geomantija bo zagotovo v prihodnje v večji meri vključena tudi v turistične produkte,« še dodaja Ariana Durnik