Po pozebi, suši in škodljivcih udaril še koronavirus

Če bo vreme naklonjeno, bodo tisti sadjarji, ki jim je aprilska pozeba prizanesla, čez en teden do deset dni pobirali zgodnje sorte češenj. »Češnje so, koliko se jih bo pobralo, je pa drugo vprašanje,« pravi Rajko Črv, kmetijski svetovalec na ajdovski izpostavi KGZ. Če bo namreč v prihodnjih dneh vreme postreglo z obilico dežja, obstaja nevarnost, da plodovi popokajo in začnejo gniti. Enako bojazen imajo briški sadjarji, ki letos svojega pridelka ne bodo mogli prodajati na največjem prazniku v občini: prazniku češenj. Na račun epidemije koronavirusa ga namreč letos ne bo.

V Vipavski dolini je pozeba v začetku aprila zdesetkala pridelek do višine 150 metrov nad morjem. Po Črvovih besedah je izguba letine ponekod tudi 50 oziroma 70-odstotna. V višjih predelih niso beležili tolikšnega izpada pridelka, vseeno pa o obilni letini letos ne bo govora. Še posebej ne, če bo v fazi dozorevanja in zrelosti veliko dežja.Podobno vedo povedati tudi v Goriških Brdih. Letošnja letina češenj bo precej odvisna od lege posameznih sadovnjakov – na nižjih predelih je pozeba naredila več škode. »Ampak češnje bodo, ne bo jih zmanjkalo,« je optimističen Radovan Jelina, predsednik Zveze briških sadjarjev. Seveda pa se tudi on zaveda, da bo vreme v prihodnjih dneh odigralo še precejšnjo vlogo.Kako bo letos z odkupom, še zlasti ker je bila občina primorana odpovedati praznik češenj? »Verjetno, da bo to kar vplivalo, na prazniku češenj se je običajno veliko prodalo. K sreči so se meje med občinami v Sloveniji spet odprle, tako da upam, da bo vseeno, tudi če ne bo praznika, veliko domačih turistov prišlo v Brda ponje,« odgovarja Jelina, ki tudi poudarja, da se velike količine češenj in drugega sadja v Goriških Brdih prodajo na stojnicah ob cesti. Nekateri sadjarji imajo stalen krog strank, ki se vračajo, nekatere stranke so občasne ... Kot lahko pove iz svoje izkušnje – na njihovi kmetiji poleg češenj pridelujejo tudi jagode – slovenski obiskovalci že prihajajo v Brda po njihove pridelke, in to tudi iz drugih slovenskih krajev, ne le s Primorske. Občutili pa bodo izpad na račun odsotnosti kupcev iz Italije.»Kar se tiče ostale prodaje – Združenje briških sadjarjev, Občina Brda ter Zavod za kulturo, turizem, šport in mladino delamo na tem, da bi prišla briška češnja v vsako slovensko hišo. Upamo, da se bodo kot napovedano, v petek tržnice širom Slovenije odprle tudi v ostalih občinah – glavna tržnica v Ljubljani je sicer odprta,« pojasnjuje Jelina, ki upa, da se poostreni ukrepi ne bodo zopet vračali. V tem primeru bi bila prodaja zelo otežena.

Sadjarji v običajnih razmerah precej pridelka prodajo tudi v šole in vrtce, ki pa so še zaprte. Zato tudi na ta račun beležijo precejšen izpad tržišča. »V tem primeru nimamo težav le sadjarji, ampak tudi drugi pridelovalci,« opozarja sogovornik. V sodelovanju z briško občino novogoriško podjetje Polavi logistika tudi letos organizira odkup sadja in zelenjave.»Ob vseh težavah kot so pozeba, suša in škodljivci, nas je sedaj udaril še koronavirus. Vsako leto je težje pridelati kakovostno sadje,« poudarja Jelina in v imenu pridelovalcev opozarja, da ima izpad letine zanje veliko večje posledice kot je nekajmesečni izpad dohodka drugih samostojnih podjetnikov. Sadjarji in ostali pridelovalci morajo v tistih nekaj mesecih namreč zaslužiti za vse leto.»Tudi lani smo imeli zaradi vremena in škodljivcev velik izpad, ponekod tudi 80-odstoten. Toda to nam nihče ne pokrije. Saj smo vložili vlogo na ministrstvo, a ne dosegamo norme, ki jo imajo za povračilo škod. Tako se lahko samo obrišemo pod nosom,« pristavlja Jelina. V Združenju sadjarjev so se že pripravljali tudi na najbolj črn scenarij: v primeru, da država še ne bi sprostila prepovedi prehajanja med občinami so nameravali organizirati večji odkup, nato pa bi se poskusili o prodaji dogovoriti z Avstrijci, tamkajšnje tržišče briške dobrote dobro pozna. Obenem so hoteli na tak način zalagati tudi večje tržnice v Sloveniji. »A je bil odziv naših članov zelo slab. Očitno imajo že dogovorjene svoje prodajne poti. Bojim pa se, da če bi res bila kriza, bi tik pred zdajci vsi želeli pomoč. Takrat pa je že prepozno, take stvari je treba predvideti in se dogovoriti vnaprej,« opozarja sogovornik, ki vendarle upa, da se bo letošnja sezona uspešno zaključila – tako glede vremena, kakovosti pridelka in prodaje.