Neprecenljivo »leteče« bogastvo

Pri »reševanju« Doberdobskega jezera pred zaraščanjem z gradnjo nasipov pred požiralniki je treba posebno pozornost nameniti tudi favni, še zlasti pticam, ki predstavljajo neprecenljivo bogastvo.

Ponedeljkovega srečanja na sedežu društva Kremenjak v Jamljah se je udeležil tudi priznani ornitolog Paolo Utmar, ki pozorno spremlja prizadevanja za ponovno ojezeritev Doberdobskega jezera, ki se počasi zamočvirja tudi zaradi vse bolj razširjenih invazivnih rastlinskih vrst. Utmar se je priporočil raziskovalcem tržaške univerze, naj pri svojem nadaljnjem delu poleg vplivov dviga gladine na rastline vzamejo pod drobnogled tudi morebitne učinke na živali. Strokovnjaki s tržaške univerze so mu zagotovili, da bodo pozorno spremljali učinke ponovne ojezeritve na živali, tako na ribe in druge vodne organizme kot tudi na vse ostale prebivalce jezera.Med drugim je Utmar opozoril, da je jezero izredno bogato s pticami; še zlasti je izpostavil, da v obrežnem gozdu živi kar šest vrst žoln, pri čemer je pojasnil, da nikjer drugje v Italiji ni toliko vrst teh ptic na enem mestu. Ob jezeru gnezdijo vijeglavka (v lat. Jynx torquilla), siva žolna ali pivka (Picus canus), zelena žolna (Picus viridis), črna žolna (Dryocopus martius), veliki detel (Picoides major) in mali detel (Picoides minor). Domačini imajo občutek, da se je v zadnjih letih število žoln povečalo in da se njihov življenjski prostor širi. Vse bolj pogosto jih opažajo tudi v Jamljah in Doberdobu, kjer se približujejo hišam in včasih obiščejo tudi ptičje krmilnice.

Ob jezeru si žolne izdolbejo svoja gnezda v deblu številnih starih in zelo visokih dreves, zlasti topol. Medtem ko je žoln ogromno, se vodne ptice ob jezeru zadržujejo predvsem v zimskih mesecih; ker gladina kot znano niha tudi za nekaj metrov, na območju, ki ga občasno poplavlja voda, vodne ptice ne gradijo svojih gnezd. Očitno »vedo«, da bi se gnezdo, zgrajeno v sušnem obdobju, ob prvih močnejših nalivih znašlo pod vodo. Več vrst vodnih ptic po drugi strani gnezdi v sosednjem Prelosnem jezeru, iz katerega voda hitreje odteka, tako da je nihanje gladine manj občuteno.

Več v današnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku.