Kraj, kjer se je razstavljenih umetnin zaželeno dotikati

»Pred kratkim smo bili v Madridu, v vseh teh slovitih muzejih in smo hčerki ure in ure opisovali stvari, a to ni bilo to. Ko sva pa prišli sem, je po nekaj eksponatih, ki jih je sama otipala, vzkliknila: meni je pa to ful všeč!« je ob obisku sveže odprte taktilne galerije v Kromberku svoje in hčerine vtise strnila Saša Petričič Vučko. S hčerjo Milo Vučko, ki je tudi nastopila v kulturnem programu na kljunasti flavti, sta v en glas zatrdili, da se bosta iz Ljubljane v Kromberk z veseljem še pripeljali.

Prva mednarodna taktilna galerija v Sloveniji in največja tovrstna galerija v državi je prostor našla v prvem nadstropju Mercatorjevega centra v Kromberku. Razstava, poimenovana Umetnost onkraj vidnega, je razdeljena na dva sklopa: Svet, ki obstaja zajema prilagojene kopije, makete in tipne reliefe, ki obiskovalce popeljejo skozi umetnostno zgodovino od antične Grčije do danes. »Osem eksponatov smo si izposodili iz Muzeja Omero in Ancone, tri pa iz muzeja Anteros v Bologni. Ostala dela so nastala v sodelovanju s slovenskimi in tujimi galerijami, akademijami in srednjimi šolami,« opisuje vodja projekta, kustos pedagog David Kožuh iz Goriškega muzeja. Drugi del razstave, ki je poimenovan Svet, ki nastaja, pa je nastal s sodelovanjem 17 umetnikov iz Slovenije, Italije in Hrvaške. Z uporabo različnih materialov, kot so les, kamen, guma, keramika, kovina so ustvarili dela prav za kromberško galerijo, v procesu nastajanja eksponatov pa so prisluhnili sugestijam nekaterih članov Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Nova Gorica, ki so sodelovali v projektu. Da je to bil izziv tako za umetnike kot za slepe in slabovidne, je izpostavil Dragan Abram, predsednik KUD Artes: »S tako širokim izborom umetnin se slepi in slabovidni verjetno še niso srečali. Nastala je čudovita interakcija, eden drugega so nadgrajevali in učili.«

»Ko sem pred 25 leti začel voditi društvo, smo o tem le sanjali, sedaj imamo strokovni tim, vključno s tiflopedagogom, danes pa odpiramo še razstavo, ki je prijazna vsem ranljivim skupinam,« je ob odprtju s ponosom poudaril Igor Miljavec, predsednik omenjenega društva.

»Prvič sem se srečala s takšno razstavo, kjer lahko otipam slike in kipe in nisem pričakovala, da mi bo tako všeč,« je povedala slepa dijakinja Zara Smrtnik in obenem priznala, da jo je ob tipanju eksponatov nagovorila tudi likovna umetnost, ne le glasba, ki ji je sicer zelo predana. Pred dvema letoma je Slovenijo zastopala na mednarodnem pevskem tekmovanju za slepe in slabovidne v Berlinu in se uvrstila na drugo mesto, ob odprtju taktilne galerije pa je zapela avtorsko skladbo, ki sta jo napisali z mamo. Kulturni program sta obogatila še slepa plesalka Jana Führer, ki je nastopila v duetu s profesionalnim plesalcem Igorjem Sviderskim.

Dogodka se je udeležila ministrica za kulturo, Asta Vrečko, ki je projekt novogoriške taktilne galerije označila za pionirskega, obenem pa poudarila, da je bistvo umetnosti prav v tem, da prestopi zidove in gre med ljudi. »Z razstavo širimo tudi muzejska obzorja, ker presegamo lastna pravila, da se razstavljenih predmetov ne smemo dotikati,« pa je pristavil direktor Goriškega muzeja Vladimir Peruničič. Dogodka se je udeležil še podpredsednik slovenske vlade in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, Matej Arčon, britanska veleposlanica v Sloveniji Victoria Jane Harrison, ki je prva slepa britanska veleposlanica, državni sekretar na Ministrstvu za kulturo, Marko Rusjan, direktorica Zavoda GO! 2025 Mija Lorbek in predstavniki in člani številnih društev in organizacij, ki združujejo osebe z različnimi oviranostmi. Razstava je namreč namenjena vsem ranljivim skupinam in vsem obiskovalcem, ki imajo radi umetnost.