Koordinirali bodo infrastrukturne projekte v luči EPK

Na sedežu goriške občine so se v teh dneh prvič sestali člani novonastalega omizja za koordiniranje posegov v vidiku Evropske prestolnice kulture leta 2025. »Sodelovanje ni dovolj, pomembno je delati skupaj, biti povezani za čim bolj učinkovite rezultate in čim bolj smotrno uporabo energij in sredstev,« pravi goriški župan Rodolfo Ziberna, ki je tehnično omizje tudi ustanovil. Ob njem koordinacijo prevzemajo še odbornica za urbanizem Chiara Gatta, odbornica za infrastrukturna dela Sarah Filisetti in odbornik za promet in okolje Francesco Del Sordi. Poleg odbornikov bodo pri omizju sodelovali tudi vodje posameznih občinskih sektorjev in osebje, ki spremlja posamezna področja. Namen omizja je koordiniranje vseh posegov, s katerimi se občina pripravlja na sprejem množičnega vala obiskovalcev ob priložnosti GO!2025. Pripravili bodo integriran načrt posegov, ki se bodo v naslednjih mesecih in letih zvrstili po občinskem ozemlju.

»Neobhodno potrebno je, da v skupni luči promoviramo profesionalnost vseh strokovnjakov, ki so zaposleni na občini. Preko vzajemne izmenjave informacij o lastnih dejavnostih in soočenja ter kreativnosti lahko urbanistični potencial mesta res spremenimo v pomembne atrakcije s turističnega vidika. Želimo si, da jih bodo občudovali ne samo obiskovalci, vendar tudi sami Goričani,« poudarja goriški župan. Dela, za katera bo potrebna koordinacija, ne zadevajo namreč zgolj lepotilnih posegov za privabljanje turistov, ampak tudi infrastrukturne projekte, na katere Goričani čakajo že dalj časa. »V mestu so trenutno v zaključni fazi razna dela, ki so izjemnega pomena za mesto: ureditev doline Korna, mreža kolesarskih poti, grajska vzpenjača, obnova območja nekdanjega lokala Bastione fiorito in bližnjega trga, prenova Trga Evrope / Transalpina in vpadnic. Treba je seveda omeniti tudi Bombijev predor, Raštel, Ljudski vrt in še marsikateri drugi kraj, kjer so se začela ali se obetajo infrastrukturna dela,« dodaja Ziberna. Poleg visokopoteznih projektov je treba tudi pomisliti na poglavje vzdrževanj. Že v normalnih okoliščinah bi morala vsa ta gradbišča biti združena v skupno refleksijo urbanističnega, vendar tudi socialnega in turističnega značaja; toliko bolj v vidiku Evropske prestolnice kulture leta 2025.