Doberdobski tekač po sledeh Filipida

Doberdob V spomin na grškega vojaka Filipida, ki je leta 490 pred Kristusom pretekel razdaljo med Maratonskim poljem in Atenami, da bi Atencem naznanil zmago nad Perzijci, je novembra lanskega leta tekel tudi doberdobski tekač Andrea Milanese. Bil je eden izmed 20.000 tekačev, ki so se udeležili jubilejnega, 40. atenskega maratona in ki jim gre prišteti še drugih 30.000 udeležencev na tekih, dolgih pet oz. deset kilometrov.

Milanese je sicer po rodu iz Dobbie v Laškem, od koder se je preselil v Doberdob po poroki z domačinko Katjo Ferletič. S tekom se je začel ukvarjati za stavo s prijatelji. Prvi maraton je pretekel oktobra 2000 v Benetkah, zatem je nastopil na maratonskih tekih v Trstu, Firencah, Ljubljani in še nekaterih krajih po Avstriji. Skupno je do nastopa v Atenah pretekel 22 maratonov in 62 polmaratonov.

Ko je imel njegov sin Martin približno eno leto, je z njim v tekaškem vozičku pretekel polmaraton okrog Osojskega jezera v Avstriji, zatem še polmaratone v Trstu, v Palmanovi, Vidmu in Jesolu. Po rojstvu dvojčic Elise in Mirjam je nabavil dvosedežni voziček, nakar je v njuni družbi pretekel polmaratona v Palmanovi in Čedadu. Med lanskim junijem se je srečal z Abrahamom, tako da so mu prijatelji za darilo poklonili vpis na tekaško tekmovanje po Evropi. Ker ni nikjer dobil prostega mesta, se je razočarano vpisal na ljubljanski polmaraton, vendar je zatem prejel sporočilo iz Aten, da je bil sprejet na tamkajšnji maraton.

S čelno svetilko po Krasu

Da bi se čim boljše pripravil na zahtevno tekaško preizkušnjo, se je Andrea Milanese na treninge odpravljal vsako jutro okrog pete in pol. S čelno svetilko je pretekel najrazličnejše steze in poti v okolici Doberdoba. Septembra je za trening opravil videmski polmaraton, in sicer v družbi svaka Dimitrija. Takrat se je v tekaškem vozičku znašla Dimitrijeva hčerka Martina. Pred odhodom v Atene je Andrea za trening pretekel še ljubljanski polmaraton. Novembra se je odpravil v Atene s celo družino. Izkušnja je bila izredna, saj se je v dveh dneh v mestu zbralo skupno 50.000 tekačev. Pred začetkom maratona je Andrea občutil nekaj treme; spraševal se je, če bo tudi tokrat uspel premagati 42,195 kilometra dolgo razdaljo. Dodatno motivacijo je našel v otrocih, ženi in prijateljih, ki so navijali zanj. Na maratonu je poleg tega nosil majico v spomin na hčerko Lauro, saj je ravno novembra minevalo dvanajst let od njenega preranega odhoda.

Atenski maraton je sicer kar zahteven, saj je prvih 30 kilometrov precej razgibanih in se doseže višina 252 metrov, medtem ko je zadnjih 10 kilometrov speljanih v dolino proti Atenam. Med potjo so domačini vseskozi spodbujali tekače, za katere so pripravili oljčne vejice z belimi in modrimi trakovi. Cilj maratona je bil v marmornatem stadionu Panathinaiko, kjer so se rodile olimpijske igre stare in tudi moderne dobe. Andreevi otroci Elisa, Martin in Mirjam so si dobili mesto ob progi, tako da so z očetom pretekli zadnjih 120 metrov do cilja. Andrea je dosegel tudi soliden čas za amaterskega tekača, saj je atenski maraton zaključil v 3 urah in 42 minutah.