Brez tabujev o bolezni in krizi partnerskega odnosa

Kinoatelje krepi svojo ponudbo novih in v marsičem presenetljivih slovenskih filmov. Prejšnji teden smo v Kinemaxu lahko gledali kar dva, v ponedeljek Cvitkovičev Gram srca, v četrtek pa film Cent’anni mlade režiserke Maje Doroteje Prelog. Celovečerec je bil premierno prikazan na Tržaškem film festivalu, kjer je prejel nagrado publike, v Sarajevu pa je dobil posebno festivalsko nagrado za spodbujanje k enakosti med spoloma. Žanrsko bi ga težko opredelili, saj gre za nekaj vmesnega med dokumentarcem in igranim filmom. Ko bi ta izraz v televizijskih »trash« oddajah ne dobil povsem negativnega prizvoka, bi ga morda lahko označili za »reality show«, kjer režiserka in njen partner razkrivata svoja najbolj intimna doživljanja v izjemnih življenjskih preizkušnjah. Že v uvodnih kadrih režiserka ponudi gledalcem vpogled v družinski album posnetkov, ki jo prikazujejo v otroških letih v izvornem družinskem okolju in potem v partnerstvu z izbrancem Blažem. Izpoved je od vsega začetka zelo odkrita in sega v intimne čustvene globine.

Blaž nenadoma zboli za levkemijo. Kljub kemoterapiji mu zdravniki ne morejo napovedati več kot le eno leto življenja. K sreči se izkaže, da je sestrin mozeg kompatibilen z njegovim, darovanje mu reši življenje. Maja je tudi nekaj teh težkih trenutkov posnela in vključila v filmsko pripoved. Zmago nad boleznijo in vero, da bo po tako hudi prestani izkušnji zdaj živel do sto let - odtod naslov filma - želi Blaž proslaviti s kolesarskim podvigom: v 14 etapah prevoziti več kot tisoč kilometrov po najbolj ikoničnih strminah Gira d’Italia od Dolomitov do Etne na Siciliji. Z Majo skleneta, da bosta o tem posnela film, v katerem ne bosta ničesar skrivala in doživetja na poti iskreno beležila v filmsko kamero.

»Že od vsega začetka sva se odločila, da bova dala srce na platno,« je povedala Maja Doroteja Prelog v pogovoru s publiko v Kinemaxu. »Sklenila sva, da bova povsem iskrena, a nisva vedela, kaj to pomeni. Stavila sva na začetek novega življenja, kjer bo bolezni sledila samo sreča. Ni bilo tako, a kljub temu sva trmasto vztrajala. Prepustila sva se dogajanju, ki je sledilo.« Začetna ideja se med potjo kmalu preusmeri v povsem drugačno zgodbo. V ospredju ni več epski športni podvig, ki naj bi proslavil moč življenja nad boleznijo in smrtjo, na katerega se je Blaž mesece neutrudno pripravljal doma in si po težki bolezni s trdo voljo in vztrajnostjo pridobil vrhunsko kondicijo. Morda pa je pri tem podcenjeval duševne rane, ki jih je na njem pustila bolezen in ki so se med kolesarjenjem izkazale za trajnejše od fizičnih. Tako se že na prvih dolomitskih strminah začnejo nabirati napetosti in nesoglasja tudi s snemalno ekipo, ki ju spremlja na poti, partnerka pa postane glavna tarča nejevolje. Direktor fotografije Lev Predan Kowarski, »sicer najin dober prijatelj že od prej,« pove Maja, je profesionalno postavil v drugi plan osebno zadrego in vse dogajanje vestno beležil v kamero.

Protagonista se nista skrivala

Prav tako se nista nič skrivala protagonista. »Blaž je v nekem trenutku eksplodiral, vulkan je bruhal iz njega,« prav tako kot vidimo v filmu bruhati Etno, po ovinkih katere se Blaž vzpenja v zadnjem naporu svojega kolesarjenja. »Jaz sem sprva mislila, da se bom fokusirala le na Blaža, na njegov podvig in zmago. Nisem vnaprej vedela, da bom potem iskala tudi svoj glas, ne samo v filmu, tudi v svojem življenju, tudi v najinem odnosu,« je v pogovoru s publiko, prav tako iskrenem kot v filmski izpovedi, povedala režiserka. Dodala je, da se je pravzaprav šele po koncu snemanja, pri montaži, ki se je je lotila, kot da bi šlo za igrani film, polno zavedala vsega, kar se je dogajalo, kako je med potjo raziskovala in odkrila samo sebe.

Vse to je skušala ohraniti v filmu, ki ju prikazuje v najbolj kritičnih trenutkih njunega razmerja, »v katerih je bilo meni težje kot v času levkemije.« Gledalke, ki so se oglasile po filmu, so obema priznale velik pogum in zelo pozitivno ocenile film, ki odkrito govori o tabu temah, kot sta huda bolezen in kriza partnerskega razmerja. Ker se film zaključi, ko je to razmerje pred razpotjem, je publiko zanimalo, kako se je nato razvila njuna življenjska zgodba. Ni bilo lahko, potrebovala sta čas, terapijo, meditacijo, je povedala režiserka, pa vendar sta šla naprej, življenje se je nadaljevalo tudi preko filma in sta zdaj Maja in Blaž srečna, da njuna intimna izpoved nagovarja publiko s tako univerzalnimi temami.