Ko je eksplozija prestrašila Svetoivančane

»Na šoli je bomba!« Kolikokrat je v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja osebje raznih šol prejelo anonimni telefonski klic s tem stavkom. Vsakič je bilo treba šolo evakuirati, poklicali so policijo, ki je preiskala šolske prostore in praviloma ni našla ničesar. Nekajkrat pa se je zgodilo, da niso nič telefonirali, a so bombo dejansko namestili in v enem primeru je tudi eksplodirala. Bilo je na današnji dan pred 50 leti, 27. aprila 1974, ko je zvečer okoli 21.45 vežo telovadnice takratnega učiteljišča (zdaj humanističnega in družbeno-ekonomskega liceja) Antona Martina Slomška ter Osnovne šole Otona Župančiča in Nižje srednje šole Sv. Cirila in Metoda v Ul. Caravaggio pri Sv. Ivanu raznesla eksplozija peklenskega stroja. Močan pok je prestrašil Svetoivančane, tudi našo družino. Podpisani, ki je takrat obiskoval prvi razred svetoivanske osnovne šole, ni slišal nič, saj je že trdno spal, tako da so me naslednje jutro vsi spraševali, kako to, da nisem slišal eksplozije. Se pa spominjam tistega, kar je sledilo, saj je bil atentat dejansko predmet vseh pogovorov, tako v družini kot v šoli in nasploh. Za nameček je prav v tistih dneh oče, ki je bil hišnik na Liceju Franceta Prešerna, dejal, da so tudi na liceju prejeli telefonski klic neznanca, ki je sporočil, da je na šoli bomba. V tem primeru je šlo za lažen alarm. Vsekakor je atentat povzročil splošno ogorčenje in val obsodb, nekaj dni zatem je Trst doživel mogočno protifašistično manifestacijo, ki se je je po takratnem poročanju Primorskega dnevnika udeležilo deset tisoč ljudi.

Dogodek z dne 27. aprila 1974 je za šestletnega otroka, kar sem bil takrat, predstavljal prvo srečanje z narodnostno mržnjo in strategijo napetosti. V naslednjem obdobju, ko so vežo za silo zavarovali, da je bilo lahko spet varno stopati skoznjo do telovadnice, smo imeli otroci večkrat možnost »občudovati« posledice eksplozije, saj je bilo razdejanje kljub odstranitvi razbitin še kako vidno. Iz poročil izhaja, da je bomba vsebovala vsaj dva kilograma eksploziva v kovinskem zaboju, ki so ga teroristi namestili v bližino veže. Po ugotovitvah preiskovalcev storilci niso imeli namena povzročiti pokol, saj je bomba eksplodirala ob uri, ko ne na šoli ne v telovadnici ali veži ni bilo več nikogar, razen hišnika in njegove družine v drugem predelu stavbe. Atentat je bil torej demonstrativnega in ustrahovalnega značaja: le deset dni prej, 18. aprila, je v Trstu imel shod vodja neofašistične stranke MSI Giorgio Almirante, ki je ob tisti priložnosti pozval k obračunavanju s »slovenskim bacilom«.

Več v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.