Še o vezaju in veliki začetnici

Pošljite nam svoje jezikovne dileme

Dragi bralci, vabimo vas k soustvarjanju tedenske jezikovne rubrike. Svoje jezikovne dvome nam pošljite na spodnji naslov.
Na vaša vprašanja bodo odgovarjali jezikoslovke in jezikoslovec SLORI-jeve Delovne skupine za slovenski jezik Matejka Grgič, Andreja Kalc, Maja Melinc Mlekuž in Damjan Popič.

jezik@primorski.eu

Spoštovani jezikoslovci,

na vas se obračam z dilemo, ki več mojim sorojakom ne poraja vprašanj, meni pa – z leti že izvedenskemu piscu – vsakič vzbujajo dvome.

Ta nesrečni avstroogrski pišemo z vezajem ali brez? Ker habsburška monarhija pa mora imeti črtico, mar ne? Avstro-ogrska. Ko jo metonimsko poimenujemo Rajnka, pa mora tudi biti z veliko!?

In podobno me begajo Angloameričani in njihova vprašanja so pač angloameriška ali anglo-ameriška. Veste, nekaterim nam zelo pomaga, če razložite tudi kaj več pravopisa, ne bodite sramežljivi pri tem ...

Hvala in veselim se vašega odgovora.

Vaših vprašanj smo se lotili z veliko vnemo, še posebno zato, ker ste nas pozvali k temu, da smo pravopisno kar čim manj sramežljivi. Se pa prav pri vprašanjih, ki vas begajo, dobro vidi, da so pravopisna pravila pogosto nezadostna za celovit prikaz problematike, saj gre jezikovna raba pogosto po svoje in posledično vpliva tudi na pravila. Najprej pa, kot obljubljeno, pravopisni okvir za vaše glavno vprašanje.

Pri primerih tipa Avstro-Ogrska (oz. pri izpeljanem pridevniku avstro-ogrski) gre za priredne zloženke, tj. tvorjenke, pri katerih sta obe sestavini enakovredni: Avstro-Ogrska je bila sestavljena iz dveh (vsaj jezikovno gledano) enakovrednih delov, tovrstne primere pa praviloma pišemo z vezajem (devinsko-nabrežinski, vzgojno-izobraževalen ipd.), razen kadar je prva sestavina okrajšana. Verjetno ste opazili, da se to s prakso ne sklada, saj je vendar pri Avstro-Ogrski in pridevniku avstro-ogrski prva sestavina prav tako okrajšana. Razlog tiči v tem, da je v določenih primerih raba močno ustaljena, lahko bi rekli zacementirana (razmerje v rabi med avstroogrski in avstro-ogrski je približno 1 : 5), kar pomeni, da lahko govorci pravopisno »pravilno« varianto dojemajo kot nedomačo ali celo nepravilno, tako da bi vam jo vsaj zaenkrat le stežka svetovali.

Podobno velja tudi za primer Anglo-Američani, pri katerem je prva sestavina okrajšana (’Angleži in Američani’), pa ga vendarle povečini zapisujemo z vezajem. Ta primer je še zahtevnejši, saj lahko vezaj pomeni tudi pomensko razlikovanje. Anglo-ameriško zavezništvo je tako denimo zavezništvo med Anglijo in ZDA, medtem ko lahko angloameriško zavezništvo (kot podredna zloženka) opisuje zavezništvo angleško govorečih držav Amerike kot celine. Po drugi strani pa Češkoslovaško zelo konsistentno zapisujemo skupaj, čeravno prvi del ni zares okrajšan.

Pri zapisovanju velike oz. male začetnice pri rajnki Avstriji pa je odločitev ponovno vezana na rabo, ne toliko na pravopisna pravila. Če so sopomenska nadomestila za določena zemljepisna poimenovanja utrjena v jezikovni skupnosti (denimo Otok za Veliko Britanijo ali Novi svet za Ameriko), se ta zapisujejo z veliko začetnico, v primeru rajnke pa bi zelo težko z dostopnimi podatki govorili o tovrstni ozaveščenosti govorcev, zlasti še v povezavi z Avstrijo. Če namreč pogledamo najpogostejše samostalnike, ki sledijo pridevniku rajnki v sodobnejši rabi, tam na vrhu najdemo Jugoslavijo in SFRJ, šele zatem pa Avstrijo, kar kaže, da se najbrž tudi percepcija tega, kaj je rajnko, v različnih besedilnih žanrih precej razlikuje.

Želeli ste torej več pravopisa in jasnejših pravil, vendar se pri SLORIjeziku bojimo, da vam (tudi) tokrat nismo mogli povsem ustreči, saj je – kot smo lahko videli v vaših primerih – pri določenih jezikovnih vprašanjih rabo zelo težko ujeti v pravopisna pravila, še težje pa jo je v teh okvirih tudi zadržati.s