Nabrežinka Jolanda Gruden devetkrat preplula ocean

Pot do enakopravnega obravnavanja žensk v pomorstvu je bila dolga, težka in vijugasta, tudi v družbah, kjer je bila enakopravnost med spoloma nominalno zagotovljena. »Sava in Jolanda« je knjiga, v kateri Nadja Terčon opisuje začetek te poti v Jugoslaviji in Sloveniji prek življenjskih izkušenj dveh žensk, ki sta se v petdesetih letih prejšnjega stoletja pogumno odločili za pomorsko kariero, ki je bila takrat ekskluzivna moška domena. Knjiga, ki jo je izdal Pomorski muzej Sergej Mašera iz Pirana, je življenjska zgodba Save Kaluža iz Ilirske Bistrice in Jolande Gruden in Nabrežine, ki bosta ostali zapisani kot pionirki ženskega pomorstva v Sloveniji.

Jolanda Gruden (doma so jo klicali Joli) se je rodila “pri Klopovih” v Nabrežini leta 1930, umrla pa je leta 2014. V svojem plovbnem stažu je devetkrat preplula Atlantski ocean in obiskala večino evropskih, sredozemskih in severnoameriških pristanišč. S plovbami na teh treh ladjah je opravila kadeturo in izpolnila pogoje za pripravo na poklic poročnice dolge plovbe. Februarja 1953 je odšla v Kotor na opravljanje poročniškega izpita ter ga opravila z odliko. Marca leta 1953 se je zaposlila na pomorski agenciji Mediterranea v Trstu, nakar se je poročila s kapitanom dolge plovbe Srečkom Mažerjem, pomorščakom iz Kostrene pri Reki. Jolanda je hčerkama Alenki in Alidi (slednja je sodelovala pri pripravi knjige) veliko pripovedovala o svojem življenju v mladosti in o svoji bogati pomorski izkušnji.