»Zdravje je res na prvem mestu, a tudi od lakote nočemo umreti«

V Novi Gorici in okolici ima precej trgovin in lokalov, kjer ponujajo razne storitve, tudi veliko strank iz Italije. Ker smo želeli preveriti, kaj zaradi začasnega zaprtja mejnih prehodov zanje pomeni izpad kupcev z druge strani meje, smo poiskali tiste, ki so v času epidemije sploh odprti, to pa so predvsem prodajalne z živili. V večjih trgovskih verigah ugotavljajo, da se jim izpad ne bo bistveno poznal, povsem drugače je v malih prodajalnah tik ob meji, ki so pred koronakrizo beležile predvsem stranke iz sosednje države.»Pred koronakrizo smo imeli 95 odstotkov strank iz Italije,« so nam povedali v mesnici Amarket v Neblem v Goriških Brdih, kjer so se zaradi ukrepov, povezanih s koronavirusom, morali soočiti s skoraj popolnim upadom prometa. Prodajo te dni rešujejo z dostavo na dom, kar pa lahko izvajajo samo na slovenski strani meje. Dokler se meje ne bodo odprle in bo pretok ljudi takšen, kot je bil običajno, dokler ne zaživijo vse dejavnosti s turizmom in gostinstvom vred, si boljših časov tudi ne obetajo, so nam povedali v omenjenem družinskem podjetju. »Cela Primorska, in Brda tu niso izjema, pogreša turiste. Kdor pride po bencin, se ustavi tudi v mesnici, v gostilni, kjer kupi vino – skratka je turist v vseh oblikah,« pravijo v omenjeni mesnici, kjer opozarjajo, da v njihovih krajih ne pogrešajo le turistov iz bližnjih krajev v Italiji, temveč tudi tiste iz Avstrije, Belgije, Nemčije ... ki v Brdih prespijo, jedo, se rekreirajo, skratka, koristijo mnoge storitve.

BREZ ODPRTE MEJE SO IZOLIRANI

»Mi se ne moremo primerjati z Ljubljano, zanje se veliko ni spremenilo, na meji pa od vedno živimo drugače,« opozarjajo v Amarketu in dodajajo, da so Brda brez odprte meje in brez nedeljskih turistov malodane izolirana od sveta. Strinjajo se, da so ukrepi nujni za preprečevanje epidemije, da sta zdravje in življenje na prvem mestu. »Po drugi strani tudi ne bi radi umrli od lakote,« opozarjajo glede na skoraj popoln izpad dohodka, s katerim se soočajo in niso edini. Enako opozarjajo tudi iz drugih panog, kot je na primer vinarstvo.

Okoli 70 odstotkov strank iz Italije v običajnih razmerah beležijo v Veterini Gorica v Kromberku, kjer tudi med epidemijo skrbijo za zdravje živali. Poleg tega ponujajo še hrano za živali in pripomočke za njihovo nego. V teh dneh so prilagodili način dela, poostrili so zaščitne ukrepe in skrajšali urnik. Izpad italijanskih strank se bo tudi pri njih poznal, so nam povedali.

KUPOVALI SO VEČJE ZALOGE

»V Mercatorjevih trgovinah na Goriškem ne opažamo upada prometa. Nacionalnosti kupcev ne spremljamo. Ob začetku krize zaradi epidemije v Italiji pa smo opazili povečano število italijanskih kupcev, ki so kupovali večje zaloge v naših trgovinah, vendar se je situacija kmalu umirila. Zdaj opažamo, da kupci pridejo v trgovine manj krat, kupijo pa nekoliko več,« so nam na vprašanja o morebitnem vpadu italijanskih kupcev v času zaprtja mejnih prehodov z Italijo pojasnili iz družbe Mercator. Ena izmed njihovih večjih prodajaln se nahaja v novogoriškem nakupovalnem središču Supernova v neposredni bližini meje.Italijanski kupci radi zahajajo tudi v Interspar v nakupovalnem središču Qlandia. Iz družbe Spar Slovenija so nam pojasnili, da so v njihovih trgovinah na Goriškem zaznali upad prometa predvsem v tej prodajalni, kjer je, kot omenjeno, veliko italijanskih kupcev.

»Med njimi niso le kupci, živeči ob meji, temveč tudi italijanski obiskovalci različnih turističnih ponudb na Goriškem. Nasprotno pa v Intersparu Koper in v Sparu Šempeter pri Gorici nismo zabeležili večjih sprememb,« so nam pojasnili iz družbe Spar Slovenija.

Med trgovskimi podjetji, na katera smo naslovili naša vprašanja in so se nanje tudi odzvali, je še podjetje Hofer, kjer pojasnjujejo, da v njihovih 87 trgovinah po Sloveniji podrobnejše statistike glede posameznih nakupov ne beležijo, zato nam tudi ne morejo podati podatkov glede upada prometa zaradi odsotnosti italijanskih kupcev.

KMALU ODPRTJE SALONOV

Ukrepi, povezani z epidemijo koronavirusa, se v Sloveniji sicer počasi sproščajo. V ponedeljek, 4. maja, bodo po napovedih vlade vrata spet odprli frizerski in kozmetični saloni, prodajalne v velikosti do 400 kvadratnih metrov z izjemo prodajaln v trgovskih centrih ter saloni za nego mačk in psov. Na Goriškem so te dejavnosti pred koronakrizo imele veliko italijanskih strank, toda dokler se ne razrahljajo oz. odpravijo ukrepi na državni meji, se bodo morale zanašati le na domače stranke. Pa še to samo na tiste, ki živijo v isti občini, saj prehajanje občinskih meja še vedno ni dovoljeno. Poleg tega, opozarja Irena Torkar Silič, članica Upravnega odbora sekcije kozmetičark in Upravnega odbora Obrtne zbornice Nova Gorica, manjši kozmetični saloni, ki po navodilih vlade ne morejo zagotoviti 20 kvadratnih metrov prostora na stranko, sploh še ne morejo odpreti dejavnosti. Tudi druga priporočila, ki jih je za delo v kozmetičnih salonih izdal Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), so precej neživljenjska, opozarja sogovornica. Stranke morajo med postopkom nositi zaščitne maske, kar onemogoča izvajanje nekaterih storitev na obrazu. Izvajalec storitve pa mora nositi zaščitno masko in vizir, pri depilaciji ali manikiri, na primer, pa mora imeti pred sabo še stojalo iz pleksi stekla. Kozmetičarke so nad takimi navodili začudene in opozarjajo, da še v bolnišnicah ne veljajo tako strogi ukrepi.

RAZMAH DELA NA ČRNO

Po informacijah Torkar Siličeve je porast dela na črno v kozmetični dejavnosti v času koronakrize velik. »Nekatere kozmetičarke so bile v to primorane zaradi preživetja. Pa tudi nekatere stranke so hotele te storitve. Toda na njihov račun bomo ostali imeli še manj prometa,« poudarja sogovornica, ki je lastnica dveh kozmetičnih salonov Mani Pedi Spa v Ljubljani in Novi Gorici. V slednjem imajo običajno okoli 60 odstotkov italijanskih strank. Dokler meje zopet ne bodo odprte in se ne sprosti še prepoved prehajanja v druge občine, bo tudi pri njih upad prihodka zelo velik. »S 4. majem ponovno odpiramo v omejenih merilih, saj smo vezani na priporočila NIJZ. Dela lahko manjše število delavk, več časa si moramo vzeti med posameznimi strankami za razkuževanje in čiščenje, skratka delali bomo s prilagojenimi pogoji,« pravi Torkar Siličeva. V njenem novogoriškem salonu je na čakanju polovica kadra. Glede na naročila pričakuje, da bo v drugi polovici meseca od te polovice moral še kdo na čakanje. Manjši kozmetični saloni, kjer so imeli veliko italijanskih strank in kjer zaradi omenjene prostorske omejitve še ne smejo odpreti dejavnosti, pa bodo morda celo primorani zapreti dejavnost. (km)