Ne manjka potenciala, temveč javnih povezav

Trajnostni in še posebej kolesarski turizem je tudi v slovensko-italijanskem čezmejnem prostoru vse pomembnejši segment turistične ponudbe, v ta namen pa potrebujemo ustreznejšo infrastrukturo. To pa pomeni urejene kolesarske poti in dostopnost z javnim prevozom. Vprašanje, kako izboljšati ponudbo, je v središču projekta Interreg Adrioncycletour - Čezmejni javni potniški promet kot del kolesarske izkušnje v turistični destinaciji, ki ga vodi Dežela FJK in povezuje sedem partnerjev iz Italije in Slovenije. Gre za enega pomembnejših strateških projektov programa Interreg, ki mu je namenjenih približno 3,6 milijona evrov. Projekt je pravkar stopil v tretje leto izvajanja, zaključil pa naj bi se konec avgusta 2025.

Adrenalinska izkušnja

V Vili Vipolže v Brdih so se v četrtek zbrali projektni partnerji in drugi nosilci interesov, da bi predstavili opravljeno delo ter izzive, ki jih še čakajo. Da je stanje na tem področju vse prej kot zadovoljivo, sta že v uvodnih nagovorih izpostavila direktor Posoškega razvojnega centra Simon Škvor in Aljoša Sosol iz skupnega sekretariata Interreg Italija-Slovenija 2021-27.

Prvi je hudomušno opozoril, da doživi turist prvo adrenalinsko izkušnjo, že ko prihaja v naš prostor z javnim prevozom. Mobilnost v širši goriški regiji je izziv, upati je, da bo EPK nudil priložnost za izboljšanje železniškega in avtobusnega prevoza nasploh in specifično za kolesarski turizem. Napovedal je tudi, da bo prihodnje leto zaživel Regijski center za trajnostno mobilnost, ki se bo v Posočju ukvarjal s to problematiko. Sosol je prav tako ocenil, da stanje ni zadovoljivo in da je zasebni avtoprevoznik pred pol stoletja nudil več čezmejnih avtobusnih prog, kot jih danes ves javni prevoz. EPK mora biti spodbuda, da ponovno spletemo te vezi, kar je tudi cilj projekta Adrioncycletour.

Silvia Bianchet z Dežele FJK je povedala, da se projekt navezuje na evropsko kolesarsko jadransko-jonsko obalno pot, ki bo Apulijo skozi Trst povezala z Dalmacijo vse do Grčije. Namen je v naši regiji to pot povezati z zaledjem: speljati kolesarske poti in javni prevoz za boljšo dostopnost.

Aleš Rupreht iz Regijske razvojne agencije za slovensko Koroško je predstavil dobre prakse na njihovem odseku kolesarske poti ob Dravi, še posebej pa velik uspeh kolesarske poti Štrehna na opuščeni železnici med Velenjem in Dravogradom, ki jo je lani obiskalo nič manj kot sto tisoč kolesarjev. To je bilo že skoraj preveč za zmogljivosti, ki jih bodo morali nujno izboljšati tako v javnem prevozu kot v celoviti turistični ponudbi. Je pa to dokaz, da v lastni državi periferna regija s čezmejnim povezovanjem pridobiva pomembnejšo vlogo.

Podobne izkušnje iz Posočja je prispevala Tjaša Mavrič. Gornje Posočje je zelo atraktivna destinacija z več kot sto tisoč obiskovalci mesečno v poletnem času. To prinaša prometno obremenitev: v štirih letih 2014-18 se je promet motornih vozil več kot podvojil. Nujno je zato ponuditi učinkovitejšo alternativo z javnim prevozom, ki trenutno ponuja dve sezonski avtobusni povezavi s prevozom koles na relacijah Most na Soči-Bovec-Trbiž-Kranjska gora in Tolmin-Kobarid-Čedad. Treba ju je ojačiti.

Vlaki in kolesa

Govor je bil tudi o vlakih. Inženir Mario Dall’Acqua (Trenitalia) je predstavil progi Mi.Co.Tra Trst/Videm-Beljak in CrossMoby Videm/Trst-Ljubljana. Obe sta nastali v okviru čezmejnih projektov leta 2012 oz. 2018 in sta se odlično obnesli. Zlasti prva, ki deluje v funkciji kolesarske steze Alpe-Adria in je lani prepeljala 142 tisoč potnikov in 29 tisoč koles.

Petra Pivšek s Slovenskih železnic je izpostavila turistični potencial Bohinjske proge, ki ponuja enkratno doživetje v izjemnem naravnem okolju. Lani so na njej prepeljali kakih 38 tisoč koles, letos pa so to število presegli že pred koncem oktobra, ko so jih našteli 39 tisoč in predvidevajo, da bo porast do konca leta dosegel 23 odstotkov v primerjavi z lanskim. Enotirna neelektrificirana proga, pogosto potrebna vzdrževalnih del, ima žal omejeno kapaciteto. Nekoliko naj bi jo izboljšali v prihodnjem letu, ko bodo SŽ nabavile 20 novih vlakov za neelektrificirane proge, torej tudi Bohinjsko, kar bo izboljšalo udobje in tudi nekoliko skrajšalo čas vožnje.

V tej smeri pa bo potrebno načrtovati še dodatne izboljšave, je med drugimi naglasil direktor Turizma Bohinj Klemen Langus, ki je za prihodnje leto napovedal dokončanje kolesarske povezave Bohinj-Bled, ki bo še dodatno povečala privlačnost julijskoalpske regije, ki že zdaj letno privabi 1,8 milijona turistov.

Posvet se je sklenil z okroglo mizo devetih predstavnikov institucij in prevoznikov iz Slovenije in FJK. Zastopani sta bili obe vladi, upravi železnic in javnega avtobusnega prevoza ter podjetij za turistično promocijo. Upati je, da bodo iz koristnega soočenja izšli tudi konkretni ukrepi za izboljšanje celovitega čezmejnega javnega prevoza.