»Demokracija, krščanstvo in slovenstvo«

Svet slovenskih organizacij bo jutri (petek, 16.12.) v tržaškem Kulturnem domu praznoval 40-letnico delovanja. To bo priložnost za pregled opravljenega dela in hkrati za razmislek o prihodnosti krovne manjšinske organizacije in tudi Slovencev v Italiji. O tem in še o marsičem drugem smo se pogovarjali s predsednikom Walterjem Bandljem.
Mislite, da so vedno aktualna temeljna načelna izhodišča, na katerih se je pred 40 leti rodil SSO?
Bolj kot načela gre za vrednote, in sicer demokracijo, krščanstvo in slovenstvo. Vse tri so danes zelo aktualne. Kar se je spremenilo, pa je družbeni kontekst. Omenjene vrednote lahko prav tako živimo in uveljavljamo tudi v današnji družbi. Rekel bi, da še toliko bolj, ker so družbene spremembe šle v smer opuščanja vrednot in relativizma.
SSO je od začetka zagovarjal samostojno politično in volilno nastopanje Slovencev, kar pomeni tesne vezi s stranko Slovenska skupnost. Mislite, da je ta naveza še vedno aktualna?
Seveda je aktualna in to vedno bolj.
Zakaj pa?
SSk je sicer majhna stranka, vendar je tista, ki je prestala vse politične pretrese, ki so se v zadnjih desetletjih zgodili v Italiji in v naši deželi. Udejstvovanje Slovencev v vsedržavnih strankah je sicer pomembno in hvalevredno, vendar to ni ista stvar.
Kako ocenjujete odnose med SSO in SKGZ?
Odnosi z drugo krovno organizacijo so dobri. Eni in drugi se zavedamo naše različnosti in v medsebojnem spoštovanju lahko naredimo marsikaj. Dobro je da obe krovni organizaciji sodelujeta, saj biti v dveh nikakor ni nujno zlo, temveč spodbuda, da v raznolikosti iščemo in ustvarjamo tisto prihodnost, o kateri smo govorili prej.
Kakšne so razmere v SSO. Včasih imamo namreč vtis, da gre za soočenje med »konservativci« in »liberalci« in da vi sodite v kategorijo »liberalcev«. Gre le za občutek ali pa je res tako?
Za SSO to ni nobena novost. SSO ni nikoli bila vertikalna organizacija, zato je bilo soočenje med različnimi vidiki vedno prisotno. Ali ni to demokracija? Je pa res, da danes potrebujemo določene strukturne spremembe, ki jih je začel uvajati že prejšnji predsednik Drago Štoka. V tem smislu se ne prepoznavam ne v liberalcih in ne v konservativcih, kot jih vi imenujete. In če dovolite dodatek.
Prosim!
Prepoznavam se niti v t.i. hroščih. Družbeni kontekst se je spremenil in to terja določene spremembe. Bolj bomo s tem spremembami odlašali, težje bo. To ne pomeni biti konservativen ali liberalen, preprosto je treba upoštevati nove družbene okvire in nove izzive ter iz tega izkoristiti nove možnosti.